Orlando Uršič iztrgal iz pozabe družino Hutter

V enaindvajsetletnem delovanju založbe je doživel marsikaj, vzpone in padce, uspehe in krize, a tudi izjemno mnogo veselja ob izdajah knjig in ob nagradah, ki so si jih nekatere s svojo kakovostjo prislužile.

Prlekija-on.net, ponedeljek, 17. oktober 2022 ob 14:38
Orlando Uršič v Knjižnici Ormož

Orlando Uršič v Knjižnici Ormož

Orlanda Uršiča v Knjižnici Ormož dobro poznajo kot enega od ustanoviteljev, direktorja in glavnega urednika Založbe Litera ter kot lucidnega moderatorja literarnih večerov. A v četrtek, 13. oktobra, so ga imeli priložnost še pobliže in bolj osebno spoznati.

V enaindvajsetletnem delovanju založbe je doživel marsikaj, vzpone in padce, uspehe in krize, a tudi izjemno mnogo veselja ob izdajah knjig in ob nagradah, ki so si jih nekatere s svojo kakovostjo prislužile. Za svoje večletno delo na področju kulture, za urednikovanje Založbe Litera in za uspešno večletno organizacijsko delo pri spodbujanju in razširjanju kulturnega življenja je leta 2020 prejel Glaserjevo listino, ki jih poleg Glaserjeve nagrade za življenjsko delo podeljuje Mestna občina Maribor.

Poleg založniškega dela in neutrudnega promoviranja bralne kulture se Orlando Uršič, diplomirani ekonomist in založnik, posveča tudi avtorski ustvarjalnosti. Leta 1996 je pri Zvezi kulturnih organizacij izdal roman Gosposka, mater si ozka. Roman je v samozaložbi leta 2014 bil ponatisnjen, eno leto pred tem pa je po zgodbi romana Marko Šantič posnel svoj prvi celovečerni film z naslovom Zapelji me. Leta 2008 je pri Cankarjevi založbi izšel njegov roman Tadejev dež in eno leto kasneje, leta 2009 je pri Založbi Litera izšla zbirka kratkih zgodb Sadovnjak. Do letošnjega leta je vsaj za nas bralce bilo čutiti pisateljsko zatišje, ki se je zaključilo z izidom njegovega zgodovinsko-biografskega romana Krušni oče, ki je izšel pri Umetniškem kabinetu Primož Premzl, Maribor. Roman govori o Josipu Hutterju (1889-1963), nemškem industrialcu in filantropu, ki je bil »oče« mariborske tekstilne tovarne Josip Hutter in drug. Znan je po svojih dobrih delih in izjemni skrbi za delavce. Za svoje delavce je v Mariboru zgradil Hutterjevo delavsko kolonijo na Pobrežju (naselje dvajsetih dvodružinskih hiš) in Hutterjev blok, monumentalno zgradbo, eno najbolj prepoznavnih zgradb v Mariboru, v kateri je 141 stanovanj. Njegovo ime in življenjsko zgodbo je Orlando Uršič pomagal iztrgati iz pozabe.

V pogovoru z odličnim pisateljem smo izvedeli podrobnosti o avtorjevem raziskovanju in nastajanju romana, o gradnji likov in pomembnih motivnih drobcih, o prepletu resničnosti in fikcije, pa tudi o tem, kaj bi še lahko bilo (pa ni, in zakaj ni) v romanu.

Zapisala: Marijana Korotaj
Foto: Arhiv Knjižnice Ormož



Več v Kultura in izobraževanje