Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?
Lokalni pomurski gospodarstveniki in minister Židan so spregovorili o razvojnih možnosti Pomurja in Slovenije
Javni posvet
Pomurski spletni medij Pomurec.com je v sklopu projekta Evropa 2020, ki ga sofinancira Urad vlade RS za komuniciranje, v Murski Soboti organiziral javni posvet na temo "Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?".
Na okrogli mizi so spregovorili: Štefan Pavlinjek, predsednik
Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Tadej Ružič, predsednik uprave
SGP Pomgrad, Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice
ter mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pavlinjek: Moramo biti dežela, ki pridela končne produkte in jih trži
Štefan Pavlinjek meni, da v Pomurju primanjkuje dobrih podjetij, predvsem s področja kmetijstva in turizma, ki imata tukaj ugodne razmere za razvoj, premalo pa je tudi srednjih in mikro podjetij. »Moramo biti dežela oziroma pokrajina, ki pridela končne produkte in jih tudi trži,« je povedal Pavlinjek, ki se med drugim zavzema tudi za globalni trg, saj je nekaj podjetij globalnih.
»V zadnjih dveh letih je nastalo preko 200 podjetij, ki so nastala na idejah, ki jih je potrebno nadgraditi,« je povedal Robert Grah, ki poudarja inovativnost in kreativnost, ki se ju morajo otroci učiti že v vrtcu.
Ružič se ne strinja o imenovanju Pomurja kot o gospodarski regiji
Mag. Dejan Židan meni, da so osnova za preboj ljudje, ki morajo ostati v regiji, za kar je potrebna ustrezna cestna infrastruktura in dobro šolstvo, »za kar je poskrbljeno, prav tako pa tudi za zdravstvo,« je povedal mag. Židan in poudaril inovativno razmišljanje, proizvodnjo ter podjetne ideje, predvsem pa naraščanje moči kmetij.
»Nesmiselno je na posvetih govoriti o Pomurju kot o regiji, ker ni kritične mase,« je povedal Tadej Ružič, kateremu so perspektivne branže tiste, ki so v regiji, kot so naravna danost in razvoj že obstoječih podjetij. »Pomurje ne bo nikoli doseglo nek poseben status,« je še dodal.
Mag. Židan: Ljubljana nas ne bo rešila, ker nas nikoli ni
Mag. Židan meni, da zakon o Pomurju ni prinesel regiji nič bistvenega in da je na ta račun prišlo v Pomurje še manj sredstev kot sicer, je pa prinesel nekaj pozitivnega v smislu, da je v agroživilstvu veliko potencialov. Predstavil je tudi mrežo malih kmetov, ki naj bi se uvedla v prihodnje, predvsem pa poudaril, da je pomembno, da se pridobi več denarja, kot ga daje zakon. »Ljubljana nas ne bo rešila, ker nas nikoli ni,« je še dodal.
Grah, Pavlinjek, Ružič in mag. Židan kritični glede davčne blagajne
Grah, ki je vedno za reforme, vendar morajo biti sistemske, glede pobota meni, da je prinesel več birokratskih stroškov, kot pa učinkov. Kar se tiče davčnih blagajn pa meni, da je potrebno postaviti neki limit, saj prav vsaka kmetija ne potrebuje davčne blagajne.
Prav tako je do davčnih blagajn kritičen tudi Pavlinjek, ki pravi, da če se le-te uvedejo, naj se uvedejo za vse, ki delajo z denarjem, sicer pa meni, da davčne blagajne ne bodo šle skozi parlamentarne procedure, po morebitni menjavi vlade pa računa na zavrnitev predloga. »Z novo vlado bomo verjetno uvedli kompenzacijo,« je še dodal Pavlinjek, ki kompenzacijo vidi kot edino možnost za rešitev notranjega dolga.
Mag. Židan ni naklonjen, da bi kar povprek sprejemalni nove zakone, ampak da bi jih raje tretjino ukinili, saj jih imamo absolutno preveč. O zakonu o uvedbi davčne blagajne pa meni, da prinaša samo stroške, ne pa tudi rešitve. Prakse iz tujine v kmetijstvu so, da se uvede pavšalne davke, saj je sistem cenejši.
Tudi Ružič meni, da bi bil najboljši pavšalizem. Smešna pa se mu zdi uvedba pobotov, saj v gradbeništvu morajo pred vsako prijavo na projekte priložiti potrdilo, da imajo poplačane terjatve do podizvajalcev, zato se mu ne zdi smiselno, da bi javno prikazovali, komu dolgujejo.
Ružič: Stereotip o marljivih in pridnih več ne drži
»Regija zajema tudi sosednje države, zato je potrebno preseči ideje tuje oziroma ne tuje. »Tuji« investitorji so prišli, ker najdejo ustrezne pogoje, ker je pozitivna razlika v ceni in s tem ni nič narobe,« je povedal Ružič, ki meni, da bi se moral omejiti vpis v nekatere študijske programe. Dodal pa je še, da stereotip o pridnih in marljivih mladih delavcih ne drži več, saj le-ti ne bodo želeli delati za majhen denar.
Mag. Židana moti, da se pri investicijah, namesto na naše, zanašamo na tuje, da nas rešijo. »Slovenija je kljub vsemu relativno malo zadolžena, težava pa je kako dobiti denar in kako ga tukaj obdržati,« meni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Grah za uspešna slovenska podjetja obravnava tista, ki večino delajo za izvoz. »Statistika pravi, da podjetja v tuji lasti nimajo težav z razvojem, niti s pridobivanjem novih trgov,« je še dodal Grah, ki meni, da pogoji za tuje investicije v Pomurju so, vendar bi poleg strojev in zidov bilo potrebno imeti tudi bazo visoko kvalificiranih ljudi.
Pavlinjek za Pomurje pravi, da je dežela delavcev in delodajalcev ter ambicioznih ljudi, primanjkuje pa denarja. Navala tujih investitorjev ne pričakuje, saj je slovenska delovna sila draga, predvsem pa se predolgo čaka na birokratske zadeve. Dodal je še, da je potrebno zaključiti s filozofijo, da se ne splača vrniti iz Ljubljane domov v Pomurje.
Mag. Dejan Židan: Naslednja štiri leta naj se čim manj polemizira in čim več dela
»Slovenija je postala evropska država, ko smo dobili evro,« je povedal Pavlinjek, ki se boji, da ne pade evre, »drugače pa se za Slovenijo ni bati, saj smo fleksibilni.« Grah upa, da bo Evropa ostala celovita, v kateri bo Slovenija utrdila svoje mesto v njej. Medtem ko si Ružič želi stabilno tržno gospodarsko okolje, mag. Židan meni, da bo Evropa 2020 še obstajala in bo bolj centralizirana, vendar se ne bo širila, saj ni denarja. »Želim si, da bi se naslednja štiri leta čim manj govorilo, polemiziralo in čim več delalo,« je zaključil mag. Židan.
Pavlinjek: Moramo biti dežela, ki pridela končne produkte in jih trži
Štefan Pavlinjek meni, da v Pomurju primanjkuje dobrih podjetij, predvsem s področja kmetijstva in turizma, ki imata tukaj ugodne razmere za razvoj, premalo pa je tudi srednjih in mikro podjetij. »Moramo biti dežela oziroma pokrajina, ki pridela končne produkte in jih tudi trži,« je povedal Pavlinjek, ki se med drugim zavzema tudi za globalni trg, saj je nekaj podjetij globalnih.
»V zadnjih dveh letih je nastalo preko 200 podjetij, ki so nastala na idejah, ki jih je potrebno nadgraditi,« je povedal Robert Grah, ki poudarja inovativnost in kreativnost, ki se ju morajo otroci učiti že v vrtcu.
Ružič se ne strinja o imenovanju Pomurja kot o gospodarski regiji
Mag. Dejan Židan meni, da so osnova za preboj ljudje, ki morajo ostati v regiji, za kar je potrebna ustrezna cestna infrastruktura in dobro šolstvo, »za kar je poskrbljeno, prav tako pa tudi za zdravstvo,« je povedal mag. Židan in poudaril inovativno razmišljanje, proizvodnjo ter podjetne ideje, predvsem pa naraščanje moči kmetij.
»Nesmiselno je na posvetih govoriti o Pomurju kot o regiji, ker ni kritične mase,« je povedal Tadej Ružič, kateremu so perspektivne branže tiste, ki so v regiji, kot so naravna danost in razvoj že obstoječih podjetij. »Pomurje ne bo nikoli doseglo nek poseben status,« je še dodal.
Mag. Židan: Ljubljana nas ne bo rešila, ker nas nikoli ni
Mag. Židan meni, da zakon o Pomurju ni prinesel regiji nič bistvenega in da je na ta račun prišlo v Pomurje še manj sredstev kot sicer, je pa prinesel nekaj pozitivnega v smislu, da je v agroživilstvu veliko potencialov. Predstavil je tudi mrežo malih kmetov, ki naj bi se uvedla v prihodnje, predvsem pa poudaril, da je pomembno, da se pridobi več denarja, kot ga daje zakon. »Ljubljana nas ne bo rešila, ker nas nikoli ni,« je še dodal.
Grah, Pavlinjek, Ružič in mag. Židan kritični glede davčne blagajne
Grah, ki je vedno za reforme, vendar morajo biti sistemske, glede pobota meni, da je prinesel več birokratskih stroškov, kot pa učinkov. Kar se tiče davčnih blagajn pa meni, da je potrebno postaviti neki limit, saj prav vsaka kmetija ne potrebuje davčne blagajne.
Prav tako je do davčnih blagajn kritičen tudi Pavlinjek, ki pravi, da če se le-te uvedejo, naj se uvedejo za vse, ki delajo z denarjem, sicer pa meni, da davčne blagajne ne bodo šle skozi parlamentarne procedure, po morebitni menjavi vlade pa računa na zavrnitev predloga. »Z novo vlado bomo verjetno uvedli kompenzacijo,« je še dodal Pavlinjek, ki kompenzacijo vidi kot edino možnost za rešitev notranjega dolga.
Mag. Židan ni naklonjen, da bi kar povprek sprejemalni nove zakone, ampak da bi jih raje tretjino ukinili, saj jih imamo absolutno preveč. O zakonu o uvedbi davčne blagajne pa meni, da prinaša samo stroške, ne pa tudi rešitve. Prakse iz tujine v kmetijstvu so, da se uvede pavšalne davke, saj je sistem cenejši.
Tudi Ružič meni, da bi bil najboljši pavšalizem. Smešna pa se mu zdi uvedba pobotov, saj v gradbeništvu morajo pred vsako prijavo na projekte priložiti potrdilo, da imajo poplačane terjatve do podizvajalcev, zato se mu ne zdi smiselno, da bi javno prikazovali, komu dolgujejo.
Ružič: Stereotip o marljivih in pridnih več ne drži
»Regija zajema tudi sosednje države, zato je potrebno preseči ideje tuje oziroma ne tuje. »Tuji« investitorji so prišli, ker najdejo ustrezne pogoje, ker je pozitivna razlika v ceni in s tem ni nič narobe,« je povedal Ružič, ki meni, da bi se moral omejiti vpis v nekatere študijske programe. Dodal pa je še, da stereotip o pridnih in marljivih mladih delavcih ne drži več, saj le-ti ne bodo želeli delati za majhen denar.
Mag. Židana moti, da se pri investicijah, namesto na naše, zanašamo na tuje, da nas rešijo. »Slovenija je kljub vsemu relativno malo zadolžena, težava pa je kako dobiti denar in kako ga tukaj obdržati,« meni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Grah za uspešna slovenska podjetja obravnava tista, ki večino delajo za izvoz. »Statistika pravi, da podjetja v tuji lasti nimajo težav z razvojem, niti s pridobivanjem novih trgov,« je še dodal Grah, ki meni, da pogoji za tuje investicije v Pomurju so, vendar bi poleg strojev in zidov bilo potrebno imeti tudi bazo visoko kvalificiranih ljudi.
Pavlinjek za Pomurje pravi, da je dežela delavcev in delodajalcev ter ambicioznih ljudi, primanjkuje pa denarja. Navala tujih investitorjev ne pričakuje, saj je slovenska delovna sila draga, predvsem pa se predolgo čaka na birokratske zadeve. Dodal je še, da je potrebno zaključiti s filozofijo, da se ne splača vrniti iz Ljubljane domov v Pomurje.
Mag. Dejan Židan: Naslednja štiri leta naj se čim manj polemizira in čim več dela
»Slovenija je postala evropska država, ko smo dobili evro,« je povedal Pavlinjek, ki se boji, da ne pade evre, »drugače pa se za Slovenijo ni bati, saj smo fleksibilni.« Grah upa, da bo Evropa ostala celovita, v kateri bo Slovenija utrdila svoje mesto v njej. Medtem ko si Ružič želi stabilno tržno gospodarsko okolje, mag. Židan meni, da bo Evropa 2020 še obstajala in bo bolj centralizirana, vendar se ne bo širila, saj ni denarja. »Želim si, da bi se naslednja štiri leta čim manj govorilo, polemiziralo in čim več delalo,« je zaključil mag. Židan.
