Razstava »Camino« - Jakobova pot

Razstava fotografij Jožeta Mariniča na PU Maribor

Dragica Marinič, kustosinja razstave, ponedeljek, 5. december 2011 ob 23:00
Jože Marinič - razstava fotografij

Jože Marinič - razstava fotografij

Jože Marinič, zaposlen na Policijski upravi Maribor, dolgoletni član Fotokluba Maribor, se že od osnovne šole dalje ukvarja s fotografijo in ima za seboj številne samostojne in skupinske razstave.

Razstavljene fotografije so doživeti trenutki na »Camino« - Jakobovi poti po Španiji oziroma na romanju v Santiago de Compostela.  S tem avtor odpira gledalcu možnost, da tudi sam stopi na pot, dolgi 950 km in prehojeni v 32 dnevih. Pot se je pričela na francosko-španski meji v mestu St. Jean Pied de Port ob vznožju Pirenejev in se nadaljevala čez severno Španijo do Santiago de Compostele vse do Finestere, t.i. »koncu sveta«  ob Atlantskem oceanu, kot so mislili pred odkritjem Amerike, in se zaključila v Muxii.  Jakobova pot s tisočletno tradicijo že stoletja buri duhove in odpira vprašanja o notranjem klicu ali sili, ki posameznika povabi na to kulturno, versko in duhovno pot.

Z izbranimi fotografskimi motivi Jože Marinič želi vsakega gledalca tenkočutno popeljati na videz neskončno dolgo pot, ki jo je soustvarjal z lastnimi koraki ob spremstvu soproge. Pomembna je bila pot in na njej doživeta ljubezen in umetnost svobode, ki se prepletata skozi dimenzije neusahljive energije vsakodnevnega potovanja: topline vzhajajočega sonca, bolečine tišine, jutranje simfonije ptičjega petja, valovanja pšeničnega klasja razprostranih zelenih polj, borovih in evkaliptosovih gozdov, novih prijateljstev; vse to enostavno človeka obogati, mu daje nevidno moč, ga oplemeniti z  vero upanja, vztrajnosti in radosti.

Avtorju je uspelo skozi fotografski objektiv prestopiti meje vsakdanjosti in tako ponudi gledalcem priložnost, da se v vsakem prebudi otroška duša, ki ne pozna omejitev in ovir.

Fotografije so kot mozaik zgodbe, sestavljene iz neminljivosti lepote in barvitosti narave, kulturne preteklosti in ohranjenih arhitektur v mestih in vaseh, domačnosti rimskih, kamnitih mostov, iskrenih pogledov in pozdravov domačinov in drugih popotnikov, romarjev, pa znamenj, ki mimoidočega kličejo k postanku in požirku vode iz hladnega studenca ter zahvali za življenje, družino in prijatelje.

Avtor gledalcem prepušča potovanje po poti, kjer cilj ni pomemben: »ULTREIA«: VEDNO NAPREJ!  in »BUEN CAMINO!«: SREČNO POT!


Več v Kultura in izobraževanje