»Liter motornega goriva onesnaži 1.000.000 litrov pitne vode«

Pred akcijo Očistimo Slovenijo smo se pogovarjali z regijskimi koordinatorji projekta

Klavdija Bec, sreda, 21. marec 2012 ob 16:415
Pred vseslovensko čistilno akcijo Očistimo Slovenijo 2012, ki bo 24. marca, smo na regijske koordinatorje projekta z Lokalne razvojne fundacije za Pomurje naslovili nekaj vprašanj povezanih s projektom.

Na vprašanja sta nam odgovorili Matejka Horvat in Jerneja Smodiš, strokovni sodelavki LRF za Pomurje.

Prosila bi Vas za kratko predstavitev vloge in nalog LRF za Pomurje v akciji Očistimo Slovenijo 2012.
Naša vloga je predvsem koordinativno-informacijske narave, kar pomeni, da smo nekakšni vmesni člen med društvom Ekologi brez meja, ki so pobudniki in organizatorji akcije Očistimo Slovenijo in med pomurskimi občinami, ki so se odločili sodelovati v akciji.
Pomagali smo pri posredovanju promocijskega materiala in vreč, prav tako poskušamo občinam zagotavljati vse potrebne informacije v zvezi s potekom akcije. Naše delo smo začeli z iskanjem občinskih koordinatorjev, ki so odgovorni za organizacijo in koordinacijo akcije v posamezni občini. Ves čas priprav spremljamo stanje v posameznih občinah. LRF za Pomurje sodeluje pri projektu prostovoljno na povabilo Ekologov brez meja, in gre za nekakšen prispevek naše organizacije k akciji Očistimo Slovenijo.

Kako bi utemeljili potrebo po tovrstni akciji v Sloveniji?
Že samo osnovni podatek o številu neočiščenih odlagališčih, ki ga razberemo iz registra divjih odlagališč, to je 10.685 za celotno Slovenijo in 650 za Pomurje (6%), je podatek, ki še kako utemelji potrebo po tovrstni akciji. Pri čemer menimo, da je namen akcije veliko večji kot zgolj izvedba akcije na sam dan čiščenja. Gre namreč za projekt, katerega priprave potekajo več mesecev, ko se dogajajo tudi številni spremljajoči se dogodki, ki poskušajo ozaveščat ljudi. Tudi dejstvo, da se je akciji pred dvema letoma pridružilo preko 200.000 Slovencev kaže na to, da so tovrstne akcije še kako pomembne.

Bliža se vseslovenska čistilna akcija Očistimo Slovenijo 2012
Bliža se vseslovenska čistilna akcija Očistimo Slovenijo 2012

Bi se strinjali, da je v prostovoljstvu še veliko neizrabljenih možnosti za podobne projekte? Kako bi ocenili pripravljenost ljudi za sodelovanje?
Seveda, prostovoljci so neizčrpan vir priložnosti, možnosti, povezovanj in v končni fazi presenečenj. Pozitivnih, kakopak! Izvedba akcije izpred dveh let je idealen dokaz, da so ravno prostovoljci duša projekta, brez katerih bi dobre ideje ostale zgolj na papirju.
Na splošno ocenjujemo pripravljenost ljudi v naši državi kot pozitivno. Navsezadnje podatek, da je 1.000.000 Slovencev članov vsaj ene nevladne organizacije, ki so večinoma prostovoljske, pove, da nam je prostovoljstvo precej blizu. Da pa zmoreš združiti tako množico prostovoljcev, pa je v ozadju potrebno ogromno dela, organizacije, koordinacije in učinkovitega pristopa k celotni izvedbi. In veliko komuniciranja. Z mediji, občinami ter drugimi deležniki. Glede na dosedanje izkušnje pri regijski koordinaciji, je veliko odgovornosti ravno na občinah.

Kakšne sistemske spremembe bi bilo treba uvesti na področju zaščite in varovanja okolja?
Kot rečeno smo mi le vmesni člen med Ekologi brez meja in pomurskimi občinami, zato se ne ukvarjamo z sistemskimi rešitvami na področju zaščite in varovanja okolja. LRF za Pomurje kot Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja razpolaga z veliko mrežo nevladnih organizacij in ima bazo številnih prejemnikov naših obvestil, zato je naša naloga predvsem infromirati nevladne organizacije, občine in posameznike o poteku akcije. Vsa druga, strokovna vprašanja spadajo v področje dela, s katerim se mi ne ukvarjamo, zato bi bilo dobro, da jih naslovite na druge pristojne organizacije.
Je pa res, da mora vsak posameznik začeti razmišljati najprej pri sebi, če želimo še kaj pustiti naslednjim generacijam. Menimo, da je to najpomembnejši element v sistemu varovanja okolja.

Ali pričakujete, da bo akcija vplivala tudi na pristojne organe v državi? Se bo po Vašem mnenju kaj spremenilo?
Vsaka tovrstna akcija ima nek vpliv – tako na ravni posameznika kot tistih, ki odločajo (lokalne oblasti, država). Sami vidimo to akcijo kot odličen primer, ki kaže na pomembnost in moč nevladnih organizacij, ki jo imajo v družbi.
Je pa res tudi to, da je takih akcij v Sloveniji (morda v manjših oblikah) bilo organiziranih že veliko, vendar doslej še ni bil storjen odločilen korak k preprečevanju nastajanja divjih odlagališč.
Vendar kljub temu sami težko sodimo o nekih sistemskih vplivih na državne organe, saj bi vsako naše mnenje bilo irelevantno, saj se strokovno ne ukvarjamo s tem področjem.

Kakšne vrste odpadkov se najpogosteje znajdejo na divjih odlagališčih?
Na divjih odlagališčih se znajdejo najrazličnejši odpadki od komunalnih, organskih, radioaktivnih vse do eksplozivnih. Če povem natančneje od embalaž kot so pločevinke, tetrapaki, plastenke do ostalih predmetov iz plastike, plastični stoli, vedra in podobno. Na divjih odlagališčih najdemo stekleno embalažo, avtomobilska stekla, keramiko, belo tehniko, cd-je, kasete ipd. Največji problem divjih odlagališč pa predstavljajo baterije, mobilne naprave, embalaže barv, lakov in olj, embalaže škropiv in čistil, tudi zdravila in neonske ter halogenske sijalke. Ljudje odvržejo praktično vse, brez pomisleka kaj to pomeni za naravo. S tem, da odlagajo odpadke v naravo ne delajo usluge prav nikomur, saj onesnažujejo svojo podtalnico, npr. le liter motornega goriva onesnaži kar 1.000.000 litrov pitne vode.

Koliko odpadkov mora biti odvrženih na enem mestu, da že lahko govorimo o divjem odlagališču oz. kje je spodnja meja?
Divje odlagališče bi lahko definirali kot tisto območje na katerega ljudje iz malomarnosti odlagajo raznovrstne odpadke. Ljudje so celo tako malomarni, da nastajajo ta divja odlagališča v neposredni bližini njihovih domov, predvsem v kakšnih zakotnih predelih, nedostopnih območjih, gozdovih, nabrežjih rek, potokov ipd.
Glede divjih odlagališč ne razpolagamo s podatkom o količini oz. velikosti odvrženih odpadkov na enem mestu, da lahko govorimo o divjem odlagališču. Lahko pa posredujem podatek o oddaljenost med dvema ali več odlagališči, ki mora biti vsaj 30 metrov, v nasprotnem primeru velja, da gre za eno odlagališče. Nadzorne službe se sicer trudijo preprečevati nastajanje novih divjih odlagališč, vendar so kljub visokim kaznim še vedno neuspešne.

Kaj lahko vsakodnevno vsak izmed nas doprinese k čistejšemu okolju? Nam lahko posredujete lestvico Vaših najpomembnejših napotkov.
Vsak posameznik sam lahko največ doprinese k čistejšemu okolju. Potrošniško okolje v katerem živimo in hiter stil življenja sta velika krivca, da nastajajo ogromne količine nepotrebnih odvečnih odpadkov. Menimo, da je potrebno le malo truda za dosego velikih sprememb tj. čistejše okolje in boljša ekološka ozaveščenost.

Naši napotki so v naslednji smeri:
  • ločujmo odpadke;
  • pojdimo kdaj peš ali s kolesom v službo, trgovino ipd.;
  • bodimo zavedni potrošniki in kupujmo izdelke, ki niso nevarni za okolje;
  • po nakupih vedno vzemimo svojo vrečko in ne kupujmo plastičnih;
  • kupujmo hrano racionalno: pazimo, da hrani ne poteče rok uporabnosti; kuhajmo le toliko kolikor pojemo;
  • kupujmo baterije, ki se polnijo na sončne celice, stare baterije oddajmo v trgovinah v škatlo z izrabljenimi baterijami;
  • stara oblačila lahko podarimo kakšni ustanovi (Rdeči križ, Karitas ipd.) ali s kom izmenjamo;
  • neuporabljena zdravila vrnimo v lekarno;
  • stare gospodinjske aparate in belo tehniko lahko vrnemo prodajalcu ali odpeljemo v zbirne centre;
  • izkoristimo letne akcije občin za odvoz kosovnih odpadkov;
  • ...