Bober zelo aktiven tudi ob Globetki v Ljutomeru

V zadnjih letih se bober vse pogosteje pojavlja v naših krajih, predvsem ob rekah Ščavnici in Muri. Podira drevesa in gradi jezove, kar je opazno tudi v Ljutomeru – vzdolž pešpoti proti Cezanjevcem ter pri Babjem Ložiču ob Globetki, kjer je več dreves in vej obglodanih.

Bober je bil nekoč razširjen po vsej Sloveniji, nato je izginil, v zadnjih letih pa se spet vrača. Pri svojem delu ga je sicer nekoliko težje uzreti, njegovi sledovi pa so očitni: obglodana debla in jezovi na rekah ter potokih. Pred leti je v Ščavnici v Ljutomeru bil opažen kadaver bobra, nekaj je bilo tudi videnj s strani občanov. Veliko sledov njegovega dela je tudi ob Muri na območju Razkrižja, Veržeja in Gornje Radgone.

Kot največji evropski glodavec zraste bober tudi do meter v dolžino. Z naraščajočo številčnostjo se bodo verjetno pojavljali tudi konflikti z lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč. Prihodnost te avtohtone vodne vrste bo zato v veliki meri odvisna od odnosa ljudi do nje.

Ščavnica naplavila kadaver bobra

V reki Ščavnici v Ljutomeru pri kulturnem domu smo opazili kadaver bobra

V Ljutomeru opazili bobra

Bobra so v Ljutomeru v teh mesecih videli redki, so pa ga prebivalci lahko videli v reki Ščavnici ta teden.

Bober je pri nas veljal za izumrlega

Ko govorimo o bobrih ne gre prezreti, da je evropski bober, ki se razlikuje od kanadskega, v 18. in 19. stoletju že povsem izumrl. Pri nas je bober veljal za izumrlega približno poldrugo stoletje, saj je v rajnki Avstriji, kamor smo takrat še spadali, izumrl leta 1869. Veliko hitreje so ga iztrebili v Italiji, že leta 1541, še hitrejši pa so bili Angleži, kjer je izginil že v dvanajstem stoletju. Pred tem je ozemlje Evrope naseljeval najmanj 14.000 let, vse od zadnjih ledenih dob pleistocena. Konec devetnajstega stoletja je v Evropi in Aziji skoraj povsem izginil: le na osmih izoliranih, najbolj nedostopnih območjih je preživelo kakšnih 1.200 evrazijskih bobrov. Številne zahodnoevropske države so ga zato zaščitile že na začetku dvajsetega stoletja, mnoge, iz katerih je povsem izginil, pa so poleg zaščite, bobre začele tudi ponovno naseljevati. Ker se je to v nekaterih državah, kot so Norveška, Finska in Švedska, dogajalo že pred pol stoletja ali več, so si bobri v teh državah številčno že toliko opomogli, da so spet postali normalen del naravnega okolja in ponekod znova tudi lov na divjad. Zdaj jih v Evropi in Aziji živi že najmanj 1,2 milijona, kar je tisočkrat več kot v obdobju, ko mu je šlo najslabše. Prav zato je kot živalska vrsta zaščiten. Lovci z območja ob Ščavnici in Muri so ponosni, da imajo na svojem terenu redko žival, ki ji je grozilo popolno iztrebljenje, kar pa ne bi mogli reči za nekatere lastnike zemljišč in gozdov. Kljub vsemu prevelike nestrpnosti ali nasprotovanja bobrom za zdaj ni čutiti. Kako bomo zanimive in skoraj nikoli vidne vnovične prebivalce naših voda in obvodnih lok ter vrbišč sprejemali v prihodnje, bo torej odvisno predvsem od nas, ljudi, ki smo v naravnem okolju prav tako samo gostje, in ne vsemogočni gospodarji.

K nam so se bobri priselili z juga

Bobri se k nam sploh ne bi vrnili, če bi bilo to odvisno od slovenskih oblasti. A se je brez njihove vednosti pritihotapil iz Hrvaške, kjer so jih v reko Lonjo pri Ivanič Gradu nekaj znova naselili leta 1996. Od tam so se začeli širiti po Hrvaški in tudi k nam, kjer so prva objedena in podrta obvodna drevesa odkrili leta 1998 na sotočju Krke in Radulje na Dolenjskem. Ker je bober pri iskanju najboljših življenjskih razmer sposoben ob vodotokih potovati zelo daleč, tudi po nekaj deset kilometrov ali več, se je torej v dobrih dveh desetletjih razširil ne samo po Hrvaški, ampak tudi po Sloveniji, kjer ga zdaj opažajo na Krki, Radulji, Dravi, Muri, Ščavnici, Plitvici in vedno pogosteje tudi v pritokih teh rek, ter tudi v nekaterih naravnih jezerih in celo gramoznicah.

Bobri zgradili jez na Blaguškem potoku

Nekoč skoraj izumrli, sedaj pa je ob rekah in potokih na severovzhodu Slovenije vedno več teh zaščitenih glodavcev

Bobri na potoku Plitvica zgradili jez s koruznimi stebli

Bobri so pridne in delovne živali, zlasti v nočnem času