Anti-Nowhere League na ormoškem odru

Petek 13. je bil res pravi datum za obuditev anarho energije z eno redkih še ustvarjajočih skupin iz 'zlatih' punk časov. Danes so ob The Exploited in UK Subs, Anti-Nowhere League še edini preostali 'prvoborci', ki aktivno koncertirajo in še kar vztrajajo tudi z izdajanjem novih albumov.

A vseeno vsa ta leta od začetkov '80, ko so se z nemalo kontroverznosti pojavili na sceni niso bila niti malo mirna. Prej popolnoma nasprotno. Razpadi in popolne prekinitve z delom niso bile nič nenavadnega. Po albumu, ki je danes klasika punk arzenala: 'We're The League' izdanem leta 1982, niso nikoli več dosegli standarda, ki so si ga postavili. Na takratnih zelo odmevnih turnejah so leta 1983 obiskali Jugoslavijo. Igrali so v Beogradu, Ljubljani, kjer jih je v Hali Tivoli poslušalo 3000 ljudi in v Zagrebu, kjer so koncert tudi posneli in ga dve leti kasneje izdali na plošči 'Live in Yugoslavija'. Brez zapletov tudi pri Live plošči ni šlo, le-ti se jih držijo že od njihovega prvega nastopa v rodnem idiličnem mestecu v Angliji 'Tunbridge Wells'. Neposredno po njem so jih namreč kar aretirali. Animal buri puritanske duhove že od samega začetka. Zaplembe plošč zaradi 'obcenosti', prepoved nastopanja na TV in cenzura, so bili pojavi, ki so jih redno spremljali. Vendar njim ni bilo mar za vse to. Ostajali so zvesti izvornim punk idejam, družbeno krititični noti, revoltu in subverzivnosti, predvsem pa pravi energiji na odru.

S koncem osemdesetih je bilo navidez tudi konec za Anti Nowhere League. Bend je namreč popolnoma razpadel in ni kazalo, da bo še kdajkoli zaživel.  Premor je pretrgal klic s strani Metallice, ko so Animala povabili, da se jim pridruži na odru, na njihovem koncertu na stadionu Wembley v Londonu.  Pisalo se je leto 1992 in Metallica so tudi v živo igrali prenekatero priredbo bendov, ki so ne samo z metal in hard rock žanra, temveč tudi iz punk in hard core scene še kako vplivali na oblikovanje njihovega zvoka. Tako je ob komadih Misfits in Killing Joke postala kar reden del repertoarja tudi 'So What', ki je bila v osnovi B-stran male ploče Anti Nowhere League 'The Streets of London'.

'Animalu', frontmanu in dandanes edinemu preostalemu članu prvotne zasedbe, ki se na odru pojavlja z obveznimi značilnimi sončnimi očali, kakršne je nosil že pred tridesetimi leti, ob klicu s strani Metallice v bistvu ni bilo jasno kdo sploh Metallica so. V tistem trenutku je bil tako zaposlen s popravljanjem svojega avta, da povabila niti ni jemal preveč resno. A vendarle so mu prav Metallica pomagali, da je ponovno stopil na sceno v pravem pomenu besede.  A vemdarle se je pojavil pred večtisočglavo množico na stadionu Wembley. James in druščina so s tem dejanjem obudili k življenju že takorekoč odpisane rokerje. Ponovno so sestavili bend, ob live ploščah so sledila  snemanja novih studijskih albumov, ki so daleč prekašali 'poslovilnega' iz '87 'The perfect Crime'. Predvsem po letu 2000 so zajeli svežega  vetra v jadra, ter ob seriji  albumov tudi vneto nastopali v živo.

Tokratni obisk v Ormožu je bil sicer njihov prvi nastop v klubu Unterhund, kjer so jih z navdušenjem sprejeli. Kar nas niti malo ne preseneča saj so si z rednim nastopanjem v preteklih desetih letih na slovenskih odrih vse od Kranja do Maribora utrdili sloves benda, ki v živo zažiga. Na tokratni edini nastop pri nas je seveda prišlo veliko obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, ter tudi Hrvaške, kjer jim tudi ne manjka pravih fenov t, saj so ob Zagrebu v preteklih letih nastopili na znanem 'Viva la Pula' festivalu, tuj pa jim ni niti Festival  festivalov EXIT v Vojvodinskem Novem sadu.

Večer v Ormožu so po ogrevalnih setih predskupin Panicka in Muškat Hamburg suvereno zasedli oder ob 23:20, ko so z himnično 'We're the league' otvorili svoj skoraj dve uri trajajoči nastop.. Vrstili so se 'hiti'. Ob že omenjenih 'Streets of London' in 'So what' smo slišali še 'Woman', ki je prav gotovo predstavljal enega od vrhuncev večera, 'Let's Break the Law', 'I hate peole' in še mnoge druge, ki so pravovernim oboževalcem še kako poznane, saj so skupaj z bendom odprašili marsikateri refrene. Če ne iz polnega grla, pa na 'kitaro-metlo'. Tudi 'stage-divinga' ni manjkalo. Divji pogo in headbanganje najbolj razgretih in divjih med publiko v prvih vrstah pa nikakor ni dovolil članom ANL, da bi zaključili nastop. Kljub dokaj motečemu 'vletavanju' na že itak premajhen oder, so ohranili dobro voljo do konca in nasmeški na obrazu Animala in ostalih je dajal jasno vedeti, da kljub vsemu tudi oni uživajo v nastopu.

Po koncertu se je veselica seveda nadaljevala z glasbo, ki jo že v klubih dandanes slišimo prav redko, kaj šele na radiu. Vse v stilu predhodnega live-programa. Zanimivo je bilo pogledati, kako se stari punxi  kot majhni otroci iskreno veselijo trenutkov, ko so končno spet prišli na svoj račun. Druženje in fotkanje z bendom je bilo seveda neizogibno. Konec-koncev se legende ne znajdejo vsak dan v Prlekiji, sploh pa če gre za osebo, ki je bila še pred nekaj meseci eden izmed specialnih gostov na 30-ti obletnici Metallice na odru kultne dvorane 'Fillmore' v San Franciscu. Zdi se da je punk še kako živ ter da ima Animal pred sabo še prihodnost in ne le legendarne preteklosti.  Je kot staro vino.. z leti postaja še boljši... Vsi, ki so ga imeli možnost spoznati tudi od blizu, pa so lahko ugotovili, da je daleč od nevarne barabe za kakršno so ga hoteli še prevečkrat ožigosati. Da je to le videz, ki ga vzbuja na odru, medtem ko je zasebno daleč od tega. Že podatek, da se možakar sicer preživlja z delom v gradbeništvu pove vse.

Ob uspešno izpeljanem koncertu, kar v današnjih časih ni niti malo lahka naloga, lahko vsem organizatorjem in entuziastom, ki skrbijo za program v kleti Ormoškega gradu čestitamo, ter zaželimo, da bodo še naprej izboljševali kvaliteto klubske ponudbe, ter pripravili še veliko podobnih dogodkov.