Kako so nekoč ročno mlatili pšenično klasje

Čeprav se je letošnja žetev strnih žit v deželi ob Muri že končala, je bila pridelava oljne ogrščice, ječmena, pšenice, rži in pire ena najzahtevnejših doslej. Kmetje so nad izkupičkom izjemno razočarani, saj sta spomladanska pozeba in vroče, sušno poletje oklestila njihove prihodke, zaradi česar so leto zaključili v rdečih številkah.

Odkupne kašče so tako polne pridelka, mlinarji, peki in trgovci pa si že sedaj manejo roke. S končnimi pridelki in izdelki bodo namreč dobro zaslužili, žal ponovno na plečih kmetov in ostalih pridelovalcev. A kljub tem trenutnim težavam v kmetijstvu so se ponekod v deželi ob Muri društva odločila in prikazala starodavno žetev pšeničnega klasja z ročnimi kosami in srpi.

Tako se je kolo časa zavrtelo za nekaj let nazaj, kar mladim nazorno prikazuje, kako težka je bila nekoč pot do vsakdanjega kruha.

Težko in zahtevno delo na domači gümli

Pred mnogimi leti so požeto pšenico in rž z lesenim vozom ter kravjo ali konjsko vprego pripeljali z njiv domov na gümlo. Nato so na tla položili laneno ponjavo, nanjo dali pšenično klasje in začeli mlatiti s cepci.

Cepec je namreč staro kmečko orodje, ki se je uporabljalo za mlatenje žitaric po žetvi, da bi ločili zrnje od slame za nadaljnjo predelavo zrnja.

Če je bila kmetija majhna, so s cepci mlatili štirje možje, če pa je bila večja, je mlatilo več mož, med njimi pa so bile tudi ženske.

To opravilo je bilo izjemno zahtevno in težko, saj je moral imeti vsak mlatič dovolj energije in moči. Po mlatitvi so zrnje nasuli na ročni mlin, ki so ga vrteli, da so se pleve ločile od pšenice. Šele nato so očiščeno zrnje odpeljali v mlin, kjer so mlinarji iz njega zmleli moko za domače potrebe.

Ohranjanje tradicije pri Škaličevih

Kako so nekoč predniki v času žetve opravljali mlatitev pšeničnega klasja s cepci, je bilo te dni prikazano pri Škaličevih v vasi Lipa pri Beltincih. Od svojih prednikov so ohranili še en par lesenih cepcev.

S tem prikazom so obudili staro kmečko opravilo svojih prednikov, da ne bi utonilo v pozabo. Nekoč so takšne lesene cepce izdelovali kolarji, a teh mojstrov danes več ni.

Jože Žerdin