»Doj pretočeni Prleki« z najboljšo predstavo po oceni strokovne komisije

6. festival skečev Prefrigani zgrebaš

Klavdija Bec, ponedeljek, 21. maj 2012 ob 17:203
Doj pretočeni Prleki

Doj pretočeni Prleki

Ljubitelji ljudskega odra so si v dveh majskih večerih v Pečarovcih lahko ogledali 12 skečev z najrazličnejšo predstavljeno tematiko, od razočaranih gospodinj, prigod pri pouku, trgovskih spretnostih, obisku zdravnika ... Letošnje priznanje so za najboljšo predstavo po oceni strokovne komisije prejeli Doj pretočeni Prleki.

V Pečarovcih, vasi na Goričkem, ki je še danes znana po lončarstvu in lanarstvu, je 18. in 19. maja potekal 6. festival skečev Prefrigani zgrebaš, ki ga je organiziralo Turistično kulturno športno društvo Pečarovci (TKŠD Pečarovci) letos prvič v sodelovanju s Festivalom narečne književnosti Dialekta 2012. Strokovna komisija (Valentina Novak, Branko Pintarič, Ivanka Huber) je kot najboljšo ocenila predstavo Pri doktori skupine Doj pretočeni Prleki, v kateri je v vlogi pacienta nastopil Roman Marič (Pepek z brega), zdravnika je odigral Bojan Šulek, medicinsko sestro pa Sonja Karlo: "Pepek z brega se opirajoč na palico, ki je sploh ne potrebuje, ker ga v resnici ne pesti nobena prava bolezen, napoti do svojega zdravnika, ki ga med delovnim časom ni v ordinaciji, ker ravno v tem trenutku ordinira nekje na terenu. V ordinacijo vstopi ravno takrat, ko je sestra zakopana v brezdelje ... Vrne se tudi zdravnik, ki je povrh vsega še podkupljiv in »bolniku« uredi vse potrebno za neupravičeno invalidsko upokojitev ..."

Roman Marič (Pepek z brega), režiser in avtor besedila iz skupine Doj pretočeni Prleki, ki je nastopila pod okriljem Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, je tudi letošnji nosilec naziva najboljši igralec festivala skečev po izboru strokovne komisije in prejemnik kipca Prefriganega zgrebaša. In kaj pomeni Prefrigani zgrebaš? »Nič drugega kot pretkani lanar«, pojasnjuje predsednik TKŠD Pečarovci Jožef Rituper. Izvirno oblikovan kipec »zgrebaša«, ki ima laneno oblačilo, je narejen iz gline ter zgovorno kaže na to, da je lončarstvo v tem delu Slovenije še zmeraj živo.

Prefrigane zgrebaše so prejeli tudi Jure Jurinič in Brigita Vogrinec iz skupine Veseli Strehovčari kot najboljši mladi igralec in najboljša igralka, Petra Šilec iz GS Ljutomer kot najboljša mlada igralka, KUD Tišina za najboljše besedilo in TKŠD Pečarovci za najboljšo predstavo po izboru gledalcev.

Ljubitelji ljudskega odra so si v dveh večerih, petkovem polfinalnem in sobotnem finalnem, lahko ogledali 12 narečnih skečev ali krajših veseloiger enajstih tekmovalnih skupin iz Prekmurja, Prlekije in Porabja. Za smeh so tako poskrbeli Dramska skupina TKŠD Pečarovci, Amaterska gledališka skupina Kroške tikvi, Duo Fodor Zamejske skupnosti na Madžarskem, Doj pretočeni Prleki (Ldd Sveti Jurij ob Ščavnici), Veseli Strehovčari, KD I. Kavčič - GS Ljutomer, KUD Budinci, Dramska skupina Močnikovi KPD Rogaševci, KUD Tišina, KD MIM in TKŠD Pečarovci.

Skeč se je kot kratka oblika enodejanke razvil konec 19. stoletja v Ameriki, posebno v kabaretih, v Evropi pa med leti 1880 in 1930, predvsem po francoskih in nemških velemestih. Ameriško je tudi njegovo ime, skeč (angl., skica, črtica), ne zanima ga razvoj dejanja, ampak zgolj peripetija, učinkovit razplet kočljivega položaja v nepričakovano poanto - največkrat v zvezi z dnevnimi aktualnimi dogajanji. Na Slovenskem so se skromni nastavki skeča pojavili proti koncu čitalniškega obdobja in v obdobju obeh svetovnih vojn, »ko je bil skeč eno izmed sredstev dnevnega boja za svobodo in družbeni napredek (Kmecl, Mala literarna teorija)«. Tik pred drugo svetovno vojno ga je uveljavil Veseli teater Totega lista pod vodstvom B. Podkrajška in Frana Milčinskega - Ježka. Po 1945 so s skečem začeli smešiti napake v javnem življenju. Danes postaja skeč nepogrešljiv spremljevalec skorajda vsakega družabnega dogodka, in zaradi vse večje priljubljenosti kliče po novem literarnoteoretskem in tudi literarnozgodovinskem premisleku in umestitvi v svet literature, saj ga dosedanje literarne teorije zgolj obrobno omenjajo.

V petih letih je festival postal zelo prepoznaven, »Prefrigani zgrebaš je sicer res tekmovalnega značaja, ni pa samo to«, pravijo idejni snovalci prireditve, ker je v duhu več kot polstoletne tradicije pisanja in igranja krajših šaljivih besedil, namen festivala druženje ljubiteljev te vrste kulture in njeno razširjanje, saj je, kot je zapisano v okvirni misli letošnje prireditve »preprousta rejč v igri na ljudskon odre kak püšel domači korin, čüje se skromno, je pa lepša kak najvekši nasad prpovanih cvetov«.