Potomka najstarejše trte iz Lenta in ljutomerski kasač – preplet dveh prleških tradicij

V četrtek, 8. oktobra 2026, so v avli Ministrstva za kmetijstvo v Ljubljani slovesno odprli razstavo Potomka najstarejše trte iz Lenta in ljutomerski kasač. Razstava je nastala v sodelovanju Kasaškega kluba Ljutomer in Pomurskega muzeja Murska Sobota, njen namen pa je predstaviti in osvetliti dve pomembni tradiciji Prlekije – rejo ljutomerskega kasača in kasaške dirke ter vinogradništvo in vinarstvo.

Slovesnosti so se udeležili številni rejci in drugi gostje, med njimi trije ministri za kmetijstvo: prvi minister prof. dr. Jože Osterc, nekdanji minister Ciril Smrkolj in sedanji minister Janez Cigler Kralj. Njihova udeležba je poudarila pomen ohranjanja slovenske kasaške tradicije in reje ljutomerskega kasača, ki že več kot 150 let zaznamuje prleški prostor.

Predsednik Kasaškega kluba Ljutomer Branko Kristl in direktor Pomurskega muzeja Murska Sobota Branko Kerman sta ob tej priložnosti poudarila pomen ohranjanja in predstavljanja lokalne dediščine ter obiskovalce povabila k ogledu razstave.

Dve tradiciji, ena pokrajina

Prlekija je že več kot stoletje in pol tesno povezana z ljutomerskim kasačem in kasaškimi dirkami. Ob tem pomembno mesto v življenju pokrajine zavzemata tudi vinogradništvo in vinarstvo. Konj in vinska trta sta več kot zgolj simbola Prlekije – sta del njene zgodovine, identitete in načina življenja.

Kot je v svojem nagovoru pojasnila kustosinja Tadeja Andrejek, je bilo eno od osrednjih vodil pri pripravi razstave prav iskanje povezav med vinogradništvom in kasaštvom. Čeprav gre na prvi pogled za dve različni tradiciji, ju povezuje skupen prostor ter generacije ljudi, ki so ju soustvarjale in ohranjale.

Zgodovinski zapisi pričajo o slovesu prleških konj, ki so sloveli po vzdržljivosti in hitrosti. Janez Slavič je v lanskem prispevku v Zgodovinskih listih povzel starejše pričevanje o konjih iz Lokavcev pri Ljutomeru, s katerimi naj bi vino vozili vse do Benečije in pot opravili hitreje kot z drugimi konji. O ugledu prleških konj zgovorno priča tudi misel Prežihovega Voranca: »Če hočeš imeti dobrega konja, moraš iti po njega v Prlekijo.«

V zborniku Ljutomerski kasač je dr. Miran Puconja opozoril na globljo povezanost človeka s konjem, ki v Prlekiji ni pomenil le ugleda, temveč je bil pomemben del vsakdanjega življenja, dela in družinskega spomina. Prav to razsežnost dediščine predstavlja tudi razstava – ne le skozi pomembne letnice, dirke in zmagovalce, temveč tudi skozi zgodbe ljudi, ki so konje redili, z njimi delali, skrbeli zanje ter soustvarjali kasaška društva in prireditve.

Povezava z vinsko trto zato ni naključna. Obe tradiciji izhajata iz istega okolja in pričata o znanju, predanosti ter delu ljudi, ki so ju skozi generacije prenašali naprej.

Dediščina, ki živi naprej

Razstava Potomka najstarejše trte iz Lenta in ljutomerski kasač obiskovalcem ponuja vpogled v dediščino, ki je pomembno zaznamovala Prlekijo in njene prebivalce. S fotografijami, dokumenti in zgodbami osvetljuje zgodovinski razvoj kasaštva ter vinogradništva in vinarstva, hkrati pa izpostavlja ljudi, ki s svojim delom skrbijo, da tradicija ostaja živa.

Razstava je tudi priložnost za razmislek o pomenu ohranjanja kulturne in gospodarske dediščine ter o možnostih njenega nadaljnjega razvoja. Ob odprtju so se številni rejci in gostje v prijetnem druženju pogovarjali o prihodnosti reje ljutomerskega kasača, izmenjali mnenja in predstavili ideje za ohranjanje ter nadaljnji razvoj slovenske kasaške tradicije.

Razstava bo v avli Ministrstva za kmetijstvo v Ljubljani na ogled do 6. novembra 2026.

Foto: Tomislav Vrečič, PMMS