Reishi gobe: kaj vsebujejo, kako se uporabljajo in kaj o njih vemo danes?

Reishi gobe imajo precej drugačno zgodbo kot šitake ali šampinjoni. Ne uporabljamo jih predvsem zato, ker bi bile okusna sestavina kosila, ampak zaradi snovi, ki jih vsebujejo in zaradi katerih so že dolgo del tradicionalne uporabe v vzhodni Aziji. Danes jih najdemo predvsem v obliki prahu, kapsul in ekstraktov.

Njihovo latinsko ime je Ganoderma lucidum, čeprav se pod imenom reishi v izdelkih lahko pojavljajo tudi sorodne vrste. Goba je značilno trda, lesnata in precej grenka, zato sveža ni primerna za običajno kulinarično uporabo na način, kot bi pripravili druge užitne gobe.

Največ zanimanja vzbujajo njeni polisaharidi, med katerimi so beta-glukani, ter triterpeni. Prav ti dve skupini spojin sta pogosto razlog, da se reishi gobe pojavljajo v prehranskih dopolnilih.

Kaj so reishi gobe?

Reishi je lesna goba, ki v naravi raste na drevesih oziroma odmrlem lesu. Njeno plodišče je ploščato, čvrsto in ima značilno sijočo površino, ki je lahko rdečkasto rjava.

V tradicionalnih sistemih uporabe gob ima reishi dolgo zgodovino, vendar zgodovinska uporaba sama po sebi še ni dokaz za učinke, ki se ji danes pogosto pripisujejo.

Sodobne raziskave se zato osredotočajo predvsem na posamezne sestavine gobe in na vprašanje, kako se te obnašajo v laboratorijskih pogojih, pri živalih in pri ljudeh.

Pri prebiranju informacij o reishi je koristno ločiti te ravni dokazov. Rezultat laboratorijskega poskusa ni enak klinično potrjenemu učinku pri človeku, prav tako rezultat raziskave določenega standardiziranega ekstrakta ne velja avtomatično za vsak izdelek, na katerem piše reishi.

Zakaj so beta-glukani tako pogosto omenjeni?

Beta-glukani so kompleksni ogljikovi hidrati, ki so del celičnih sten različnih gob. Najdemo jih tudi v reishi gobah.

Njihova struktura se razlikuje glede na vrsto organizma, zato beta-glukani iz gob niso povsem enaki tistim iz ovsa ali ječmena.

Pri gobah se veliko raziskav ukvarja z njihovim stikom z imunskim sistemom in prebavili. Ker jih človeški prebavni encimi ne razgradijo na enak način kot običajne škrobe, pridejo v stik tudi s črevesnim okoljem in mikroorganizmi.

Iz tega je nastalo precej zanimanja za reishi kot funkcionalno gobo. Težava se pojavi takrat, ko se raziskovanje možnih mehanizmov spremeni v zagotovljeno trditev, da določeno prehransko dopolnilo pri človeku doseže točno določen učinek.

Beta-glukani so pomemben podatek pri ocenjevanju izdelka, niso pa sami po sebi dokaz njegove učinkovitosti.

Reishi gobe vsebujejo tudi triterpene

Druga značilna skupina spojin so triterpeni, med katerimi so pri reishi pogosto omenjene ganoderične kisline.

Triterpeni prispevajo tudi k značilnemu grenkemu okusu gobe. V raziskavah so zanimivi zaradi svojih različnih bioloških lastnosti, zato jih raziskujejo na področjih, povezanih z vnetnimi procesi, presnovo in drugimi funkcijami organizma.

Pri prehranskih dopolnilih je pomembno, da vsi postopki ekstrakcije ne izločijo enakih snovi.

Beta-glukani in drugi polisaharidi so praviloma bolj povezani z vodno ekstrakcijo, medtem ko se nekatere druge spojine bolje izločajo z alkoholom.

Prav zato lahko pri izdelkih iz reishi zasledimo tako vodne kot dvojne ekstrakte.

Kaj pomeni dvojni ekstrakt reishi?

Pri dvojni ekstrakciji se uporabljata dva različna postopka, najpogosteje voda in alkohol.

Namen je pridobiti širši spekter spojin iz gobe. Voda omogoča izločanje predvsem vodotopnih komponent, alkohol pa nekaterih spojin, ki se v vodi raztapljajo slabše.

To ne pomeni, da je vsak dvojni ekstrakt avtomatično kakovostnejši od vsakega vodnega. Pomembni so tudi razmerje ekstrakcije, kakovost surovine, koncentracija končnega izdelka in predvsem podatki o dejanski vsebnosti značilnih spojin.

Če proizvajalec navede samo izraz »premium dvojni ekstrakt«, ne pove pa ničesar o sestavi, je tak podatek za primerjavo precej omejen.

Prah reishi in ekstrakt nista ista stvar

Prah običajno nastane tako, da se posušena goba zmelje. V izdelku tako ostanejo različne sestavine celotne uporabljene surovine.

Ekstrakt nastane z dodatnim postopkom, pri katerem se določene snovi iz gobe izločijo in koncentrirajo.

To je pomembna razlika, ker reishi gobe vsebujejo tudi veliko strukturnih snovi, ki jih človek težko prebavi. Goba je že na otip precej trda in lesnata.

Pri zmletem prahu zato velika številka v miligramih še ne pomeni nujno velike količine spojin, zaradi katerih posameznik izdelek sploh kupuje.

Pri ekstraktu je smiselno pogledati, ali proizvajalec navaja vsebnost beta-glukanov ali drugih standardiziranih sestavin.

Kaj pomeni razmerje 10 : 1 ali 15 : 1?

Na embalažah ekstraktov se pogosto pojavljajo številke, kot so 5 : 1, 10 : 1 ali celo višje.

Takšno razmerje naj bi praviloma opisovalo količino začetne surovine v primerjavi s količino končnega ekstrakta. Pri razmerju 10 : 1 bi na primer za en del ekstrakta uporabili deset delov izhodiščnega materiala.

Samo razmerje pa ne zagotavlja, da je izdelek tudi boljši.

Pomembno je, kaj je bilo iz surovine dejansko ekstrahirano in kakšna je končna sestava. Dva izdelka z enakim deklariranim razmerjem lahko vsebujeta različne količine beta-glukanov in triterpenov.

Pri primerjavi je zato konkretna analiza sestave običajno bolj uporabna kot visoko razmerje na sprednji strani embalaže.

Plodišče ali micelij?

Tako kot pri drugih funkcionalnih gobah se tudi pri reishi pojavlja vprašanje, kateri del gobe je uporabljen.

Plodišče je vidni del gobe, micelij pa mreža glivnih nitk, iz katere goba raste. Oba dela vsebujeta bioaktivne snovi, vendar njuna sestava ni povsem enaka.

Posebno pozornost je dobro nameniti izdelkom iz micelija, ki je gojen na žitih. Če se substrat po koncu gojenja ne odstrani, lahko končni izdelek vsebuje tudi precejšen delež ostankov žita in posledično škroba.

To ne pomeni, da je micelij sam po sebi neprimeren. Pomeni pa, da je pomembno vedeti, kaj končni izdelek dejansko vsebuje.

Deklaracija z jasno navedbo dela gobe in vsebnosti beta-glukanov je precej bolj informativna kot zgolj oznaka »100 % reishi«.

Zakaj skupni polisaharidi niso vedno najboljši kazalnik kakovosti?

Na izdelkih z gobami lahko opazimo navedbo visokega odstotka polisaharidov. Na prvi pogled se to sliši zelo dobro, vendar ima ta podatek omejitev.

Polisaharidi so široka skupina ogljikovih hidratov in mednje sodi tudi škrob.

Če izdelek vsebuje ostanke žitnega substrata, je lahko skupna količina polisaharidov visoka, ne da bi to pomenilo enako visoko koncentracijo gobnih beta-glukanov.

Pri reishi gobah je zato bolj koristno preveriti specifično deklaracijo beta-glukanov. Pri izdelkih, kjer so pomembni tudi triterpeni, je lahko smiseln še podatek o njihovi standardizaciji.

Več konkretnih analiz pomeni tudi lažjo primerjavo med izdelki.

Reishi gobe in imunski sistem

Imunski sistem je področje, s katerim so reishi gobe najpogosteje povezane.

Razlog so predvsem polisaharidi in beta-glukani, ki jih raziskujejo zaradi njihove interakcije z različnimi deli imunskega odziva. Veliko dokazov izhaja iz laboratorijskih in predkliničnih raziskav, medtem ko so rezultati kliničnih raziskav pri ljudeh bolj omejeni in med seboj težje primerljivi.

Zato ni ustrezno trditi, da reishi preprosto »okrepi odpornost« ali preprečuje bolezni.

Imunski sistem namreč ni stikalo, ki bi ga bilo vedno koristno vključiti na višjo stopnjo. Gre za kompleksno mrežo procesov, ki morajo delovati uravnoteženo.

Bolj smiselno je govoriti o reishi kot gobi z bioaktivnimi spojinami, katerih vpliv na imunske procese je predmet raziskav.

Kaj pa utrujenost in počutje?

Reishi se pogosto pojavlja tudi v izdelkih, namenjenih ljudem, ki želijo več energije, lažje obvladovanje stresa ali boljše splošno počutje.

Nekaj raziskav je preučevalo izvlečke reishi pri ljudeh z občutkom utrujenosti in različnimi zdravstvenimi težavami. Rezultati na nekaterih področjih kažejo potencial, vendar niso dovolj enotni, da bi lahko obljubljali predvidljiv učinek pri zdravem človeku.

Reishi tudi ni klasičen stimulans.

Od nje ne bi pričakovali podobnega občutka kot po kavi ali energijski pijači. Če ima posameznik dolgotrajno ali nenavadno utrujenost, je bistveno pomembneje ugotoviti razlog zanjo, kot pa simptom avtomatično reševati s prehranskim dopolnilom.

Ali reishi pomaga pri spanju?

Tudi spanec je področje, kjer se v oglasih pogosto pojavlja reishi.

Tradicionalna uporaba in nekatere predklinične raziskave so spodbudile zanimanje za povezavo med reishi in spanjem, vendar so dokazi pri ljudeh precej omejeni.

Zato reishi ni smiselno predstavljati kot dokazano naravno uspavalo.

Če ima nekdo težave s spanjem, je koristno najprej pogledati spalni ritem, stres, kofein, alkohol, okolje za spanje in morebitna zdravstvena stanja. Dolgotrajna nespečnost pa je razlog za pogovor z zdravstvenim strokovnjakom.

Prehransko dopolnilo je lahko dodatek, ne pa samoumeven odgovor na vztrajne težave s spanjem.

Reishi gobe niso zdravljenje raka

Pri reishi je posebej pomembna previdnost pri onkoloških trditvah.

Različne spojine iz gobe so bile predmet laboratorijskih, predkliničnih in nekaterih kliničnih raziskav. To pa ne pomeni, da reishi zdravi raka.

Prehranska dopolnila iz reishi ne smejo nadomestiti operacije, kemoterapije, obsevanja, imunoterapije ali drugega zdravljenja, ki ga vodi onkolog.

Pri onkoloških bolnikih je še posebej pomembno, da se uporaba prehranskih dopolnil preveri z zdravnikom, saj lahko posamezne sestavine vplivajo na zdravila, strjevanje krvi ali druge procese, pomembne med zdravljenjem.

Pri takšni temi je razlika med raziskovalnim potencialom in dokazano terapijo zelo pomembna.

Ali imajo reishi gobe neželene učinke?

Naraven izvor ne pomeni, da izdelek ne more povzročiti neželenega odziva.

Pri uporabi reishi se lahko pri nekaterih ljudeh pojavijo prebavne težave, slabost, suha usta, kožne reakcije ali drugi neželeni učinki.

Posebna previdnost je smiselna pri ljudeh, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi oziroma zdravila, ki vplivajo na strjevanje. Prav tako je dobro uporabo preveriti pri drugih kroničnih boleznih in sočasnem jemanju več zdravil.

Previdnost je priporočljiva tudi pred načrtovanimi operativnimi posegi.

Nosečnice in doječe matere naj se pred uporabo prehranskih dopolnil iz reishi posvetujejo z zdravstvenim strokovnjakom, saj je kakovostnih podatkov za ti skupini malo.

Koliko reishi jemati?

Univerzalnega odmerka ni.

Izdelki se med seboj razlikujejo po tem, ali vsebujejo prah, koncentriran ekstrakt, plodišče, micelij ali kombinacijo različnih sestavin.

Ena kapsula enega izdelka zato ni neposredno primerljiva z eno kapsulo drugega.

Smiselno je slediti odmerjanju proizvajalca in ne povečevati količine samo zato, ker gre za naravno prehransko dopolnilo.

Če izdelek vsebuje standardiziran ekstrakt, je koristno pogledati tudi količino ekstrakta na dnevni odmerek in koncentracijo snovi, na katere je standardiziran.

Grenak okus pri reishi ni nič nenavadnega

Kdor prvič poskusi napitek iz reishi prahu ali ekstrakta, lahko pričakuje precej grenak okus.

Ta grenkoba je značilna za gobo in je povezana tudi s prisotnostjo triterpenskih spojin.

Prah ali ekstrakt se lahko dodaja toplim napitkom, vendar reishi zaradi okusa običajno ni goba, ki bi jo uporabljali kot glavno kulinarično sestavino.

Če jo želimo uživati predvsem zaradi določenega odmerka ekstrakta, so kapsule pogosto praktičnejše. Prah pa omogoča enostavno prilagajanje količine in ga lahko kombiniramo z drugimi sestavinami, ki omilijo grenkobo.

Oblika izdelka ne določa kakovosti. Pomembnejša ostajata surovina in sestava.

Kaj preveriti na deklaraciji izdelka?

Najprej je dobro preveriti, katero vrsto gobe vsebuje izdelek. Izraz reishi je široko uporabljen, zato je latinsko ime koristna dodatna informacija.

Nato poglejmo, ali je uporabljeno plodišče, micelij ali oboje.

Pomembno je tudi, ali gre za običajen prah ali ekstrakt. Pri ekstraktu preverimo način ekstrakcije, če je naveden, ter vsebnost standardiziranih spojin.

Pri reishi gobah je smiselno poiskati podatek o beta-glukanih, pri nekaterih ekstraktih pa tudi o triterpenih.

Kakovosten izdelek bi moral imeti jasno navedeno sestavo, priporočeno dnevno količino ter podatke, ki omogočajo vsaj osnovno presojo kakovosti surovine.

Izrazov, kot so premium, superfood ali najmočnejši ekstrakt, pa ni mogoče uporabiti kot merilo kakovosti.

Reishi gobe so zanimive, vendar ne potrebujejo mitologije

Reishi ima dolgo zgodovino uporabe in kompleksno kemijsko sestavo. Beta-glukani, triterpeni in druge snovi so upravičen razlog za znanstveno raziskovanje te gobe.

To pa je dovolj zanimivo že samo po sebi.

Ni potrebe, da bi reishi gobe predstavljali kot odgovor na utrujenost, slabo odpornost, stres, nespečnost in resne bolezni hkrati. Tako široke obljube presegajo to, kar lahko zanesljivo sklepamo iz raziskav.

Pri prehranskih dopolnilih je bolj koristno vedeti, kateri del gobe je uporabljen, kako je bil predelan in koliko relevantnih spojin izdelek dejansko vsebuje.

Reishi lahko tako obravnavamo kot eno izmed funkcionalnih gob z zanimivo sestavo in dolgo tradicijo uporabe, ne pa kot bližnjico do zdravja.

Pogosta vprašanja o reishi gobah

Kaj so reishi gobe?

Reishi so lesne gobe iz rodu Ganoderma. V prehranskih dopolnilih se uporabljajo predvsem zaradi vsebnosti beta-glukanov, triterpenov in drugih bioaktivnih spojin.

Ali lahko reishi gobe jemo kot običajne gobe?

Zaradi trde, lesnate strukture in izrazito grenkega okusa niso primerne za običajno kulinarično pripravo kot šitake ali šampinjoni. Najpogosteje se uporabljajo v obliki prahu ali ekstraktov.

Kdaj je najbolje jemati reishi?

Ni splošnega pravila, ki bi veljalo za vse izdelke. Upoštevati je smiselno navodila proizvajalca in način, kako posameznik izdelek prenaša.

Kakšna je razlika med reishi prahom in ekstraktom?

Prah je običajno zmleta posušena goba, ekstrakt pa nastane s postopkom izločanja določenih spojin. Zaradi tega je lahko ekstrakt bolj koncentriran v določenih sestavinah.

Kako izbrati kakovosten reishi?

Preverite latinsko ime gobe, uporabljeni del gobe, obliko izdelka in vsebnost beta-glukanov. Pri določenih ekstraktih je uporaben tudi podatek o triterpenih. Jasna in konkretna deklaracija je praviloma bolj informativna kot marketinške obljube o učinkih.