Nasilje nad starejšimi se povečuje

V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, je potekala okrogla miza z naslovom »Nasilje nad starejšimi«

Prlekija-on.net, sobota, 24. november 2012 ob 08:57
Starejši so pogosto tarča nasilja

Starejši so pogosto tarča nasilja

V četrtek, 22. novembra, je v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, potekala okrogla miza z naslovom »Nasilje nad starejšimi«, ki sta jo organizirala Center za socialno delo Gornja Radgona in Murska Sobota, z namenom razprave ter oblikovanja nadaljnje prakse pri obravnavi nasilja, ki je v današnjem času še posebej pereč problem.

Uvodoma je na okrogli mizi direktorica CSD Murska Sobota, mag. Nataša Meolic povedala, da je nasilje nad starejšimi verjetno ena najbolj občutljivih tem, ko govorimo o nasilju v družini. Starost prinese pozitivne stvari, modrost iz življenjskih izkušenj, pomembne so v življenju svojih vnukov pa tudi slabe stvari, kot so slabša psihofizična kondicija, oslabelost, bolezen kar vpliva na to, da gre pri nasilju nad starejši nemalokrat za življenjsko ogrožajoče situacije, v katerih se starejši ne morejo braniti. Zato jim država namenja posebno skrb, ki je opredeljena v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008 ter Akcijskem načrtu za preprečevanje nasilja v družini za obdobje 2012 do 2013 (usposobljenost in občutljivost strokovnih delavcev do nasilja nad starejšimi, specifične metode obravnave in osveščanje javnosti).

Da bi opozorili na problem nasilja nad starejšimi, so na CSD Murska Sobota v letu 2010 pripravili zloženko Nasilje nad starejšimi, ki vsebuje kratke informacije o tem kako prepoznati nasilje in kam se obrniti po pomoč. Veliko pozornost namenjajo osveščanju s poudarkom na tem, da je nasilje nesprejemljivo in kaznivo. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje nasilja in sodelovanje med strokovnimi službami, kateri predstavniki so tudi sodelovali na okrogli mizi (tj. zdravstva, policije, CSD, društva upokojencev in njihovega projekta Starejši za starejše), saj zgodnje odkrivanje nasilja, posledično vpliva na zmanjšanje obsega nasilja.

Janja Romih, vodja sektorja za storitve in programe socialnega varstva je predstavila nalogo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na področju nasilja nad starejšimi. Poudarila je, da je nasilje nad starejšimi aktualna. Statistični podatki kažejo, da centri za socialno delo obravnavajo vsak peti primer nasilja nad starejšimi, velik del pa ostane prikrit. Poudari, da so povzročitelji velikokrat najbližji svojci - otroci, vnuki, partnerji. Najpogostejša vrsta nasilja je psihično nasilje, sledijo si pa fizično, ekonomsko, nasilje zaradi zanemarjanje in spolno nasilje. Praksa kaže, da svojci starejše osebe jemljejo iz domov za starejše zaradi lastnih koristi, da lahko potem izkoriščajo dohodke starejših ljudi in tako nad njimi izvajajo ekonomsko nasilje.

Izpostavi primer preventivnega dela na področju nasilja nad starejšimi in sicer program Starejši za starejše. Izvajanje programa bistveno pripomore k hitrejšemu preprečevanju in opozarjanju nasilja nad starejšimi.

Izpostavi tudi bolezen starejših ljudi – demenco. Potrebno je pomagati svojcem, ki se srečajo s tako obliko bolezni. Vse s ciljem, da se starejšim zagotovi dostojanstveno življenje. Poudari, da mora lokalna raven uresničiti ukrepe, ki so sprejeti na nacionalni ravni in zagotavljati podporo izvajanju socialnovarstvenih programov, spodbujati prostovoljstvo in zagotavljati t.i. varne točke za starejše. MDDSZ pripravlja dokument za vzpostavitev zagovorništva za starejše ljudi. Dokumente bo potrebno še realizirati v praksi.

Sabina Kodila, strokovna delavka na murskosoboškem centru za socialno delo, je še posebej opozorila, da je potrebno več pozornosti in ozaveščanja posvetiti nasilju nad starejšimi, ki nasilje ne prepoznajo, ampak ga sprejemajo kot način življenja. Stroka socialnega dela postaja vse bolj občutljiva na pojav nasilja nad starejšimi, vendar pa stroka ugotavlja, da je število prijavljenih zadev zelo nizka. Starejši o nasilju ne želijo govoriti oziroma spregovoriti saj so v neštetih primerih odvisni od povzročitelja nasilja (njihovih otrok, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, partnerja otrok, vnukov, nečakov, sosedov, znancev ali drugih). Vsakdo, ki doživlja nasilje ima pravico do enake obravnave ne glede na starost.

Vsekakor pa je pomembno nadaljevati odprto temo o nasilju nad starejšimi, ki potrebuje še veliko dodatnih strokovnih usmeritev in izpopolnjevanj

Mirko Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev, je dodal, da zelo uspešno izvajajo program Starejši za starejše. Za izvajanje programa skrbi 17 koordinatorjev in čez 300 prostovoljcev. V okviru programa so v letu 2012 izpeljali kar 5.736 obiskov na domu pri osebah, starejših od 69 let. Ugotavljajo, da se je nasilje nad starejšimi povečalo. Poudarja, da je za učinkovito reševanje tako pomembne tematike, kot je nasilje nad starejšimi, potrebno združiti moč vseh institucij, ki so pristojne za preprečevanje nasilja. Pove, da prostovoljci o nasilju, ki ga zaznajo obvestijo pristojne organe. V društvu pa si potem predvsem želijo povratne informacije o nadaljnji obravnavi prijavljenega nasilja.

Predstavnik PU MS Boris Rakuša poudari, da se na policiji zavedajo nasilja nad starejšimi, ki je še posebej občutljiva skupina ljudi. Policija se zavzema za ničelno toleranco nasilja nad starejšimi. V skladu s pristojnostmi izrekajo ukrepe prepovedi približevanja.

Poudarja, da je sodelovanje s sodišči, centri za socialno delo in drugimi organizacijami nujno potrebno in da je to sodelovanje na zelo visoki ravni. Policija zagovarja timsko delo pri obravnavi nasilja v družini. Policija v postopku obravnave nasilje izvaja represivne naloge. Na policiji beležijo porast nasilja v družini v primerjavi z lanskim letom. Številke kažejo, da vsak tretji dan obravnavajo primer nasilja v družini.

Rakuša še pove, da je prepoznavanje nasilja zelo pomembno kakor tudi obveščanje in sporočanje tega pristojnim institucijam. Opozori tudi na možnost anonimne prijave o nasilju prek e-uprave ali na telefon 080 1200, kjer lahko prijavitelj ostane anonimen.

Vodja patronažne službe ZD Murska Sobota Martina Zavec je povedala, da njihova služba deluje predvsem na terenu. Pove, da nasilja nad starejšimi ne beležijo, beležijo pa več nasilja zaradi zanemarjanja otrok. Ugotavlja pa, da je s starejšimi težko vzpostaviti zaupen odnos in je potrebno veliko časa in veliko obiskov, da se jim ljudje zaupajo o svojih intimnih stvareh. Ko pa pride do tega in jim npr. zaupajo, da se nad njimi izvaja nasilje, pa se težko odločijo kako naj postopajo. Čutijo stisko, ker jih potem prosijo, da naj o tem ne spregovorijo z nikomer.

Predstavnica Aktiva socialnih delavcev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jožica Šemičko, pove, da so zavodi pripravljeni za sodelovanje, ko se pojavi primer nasilja nad starejšimi. V takih primerih hitro poskrbijo za namestitev osebe, ki je ogrožena zaradi nasilja. Tudi ona poudari, da prepoznavajo veliko ekonomskega nasilja nad starejšimi. Svojci starejše iz domov vzamejo iz lastnih koristi in se potem okoriščajo z njihovimi dohodki.