Miroslav Steržaj v hramu slovenskih športnih junakov

V hram je uvrščen tudi legenda svetovnega kegljanja in prvi predsednik Športne zveze Ljutomer Miroslav Steržaj

Prlekija-on.net, četrtek, 20. december 2012 ob 09:253
Miroslav Steržaj

Miroslav Steržaj

Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) je v sredo, 19. decembra, v dvorani Stožice v Ljubljani, odprlo Hram slovenskih športnih junakov. Lani sta bila kot prva slovenska športnika vanj uvrščena Leon Štukelj in Miro Cerar, ki sta leta 2000 dobila največ glasov v glasovanju za športnika stoletja.

Društvo športnih novinarjev Slovenije je v čast slovenskim športnim legendam leta 2011 ustanovilo Hram športnih junakov ter kot prva vanj umestilo omenjeni legendi slovenskega športa, v hram pa je uvrščen tudi častni občan Ljutomera in legenda svetovnega kegljanja ter prvi predsednik Športne zveze Ljutomer Miroslav Steržaj. Hram so odprli v Stožicah ob pomoči Mestne občine Ljubljana, Javnega zavoda šport Ljubljana, Muzeja športa in Fundacije za šport.

S tem želi DŠNS ohraniti tudi rekvizite in druge športne predmete, s katerimi so bili povezani slovenski športniki, ter športne zgodovinske dogodke, tudi iz člankov in prispevkov že upokojenih novinarskih kolegov in drugih. V hram so bili uvrščeni športniki do sredine sedemdesetih let minulega stoletja. DŠNS bo delo nadaljevalo takoj po novem letu in naslednja razglasitev, tudi nekoliko množičnejša, bo prihodnje leto.

V Hram športnih junakov so umeščeni:
2011: Leon Štukelj (gimnastika), Miroslav Cerar (gimnastika),
2012: Rudolf Cvetko (sabljanje), Peter Šumi (gimnastika), Stane Derganc (gimnastika), Josip Primožič (gimnastika), Ludvik Starič (spidvej), Janez Polda (smučarski skoki), Stanko Lorger (atletika), Miroslav Steržaj (kegljanje), Jože Šlibar (smučarski skoki), Janez Žirovnik (kolesarstvo), Draga Stamejčič Pokovec (atletika), Ivo Daneu (košarka), Albin Felc (hokej), Nataša Urbančič Bezjak (atletika), Aljoša Žorga (košarka), Rudi Hiti (hokej), Branko Oblak (nogomet), Vinko Jelovac (košarka), Mima Jaušovec (tenis), veslaški osmerec (4. mesto na OI Tokio 1964).

Miroslav Steržaj je rojen leta 1933 v Rakeku, svojo športno pot pa je začel v Ljutomeru, kjer se je povsem posvetil kegljanju. Že leta 1955 se je z odličnimi dosežki uvrstil v reprezentanco Jugoslavije, v kateri je vztrajal rekordnih 30 let. Leta 1964 je na Evropskem prvenstvu osvojil naslov absolutnega evropskega prvaka, kar pomeni, da je zmagal v vseh kategorijah, tj. posamezno, v parih in ekipno. Čez štiri leta mu je uspel še en podvig, saj je z odličnim posameznim nastopom osvojil zmago na svetovnem prvenstvu v posamezni kategoriji in s tem postal prvi jugoslovanski in s tem tudi slovenski svetovni prvak v kegljanju.

V karieri je osvojil 17 medalj na 15 evropskih in svetovnih prvenstvih, zadnjo je dosegel na svetovnem prvenstvu leta 1984 v ljubljanski dvorani Tivoli, kjer je z ekipo bil bronast. Nastopal je tudi za kegljaška kluba Branik, kjer je dosegel najboljše osebne dosežke ter Radenska. Leta 2001 se je poslovil od tekmovalnega kegljanja, danes še keglja rekreativno. Steržaj, ki bo drugo leto praznoval 80-letnico, je tudi prejemnik Bloudkove nagrade.

Deluje tudi na kulturnem področju, saj je leta 1963 bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta, kjer je pel kot 1. tenor, pozneje pa kot 2. tenor. Leta 2004 je bil tudi izvoljen za predsednika Kulturnega Društva Ivan Kaučič Ljutomer, pod katerim deluje tudi oktet.