Pripravili sprejem ob visokem jubileju Miroslava Steržaja

Legenda slovenskega kegljanja Miroslav Steržaj je dopolnil osemdeset let

Prlekija-on.net, petek, 1. marec 2013 ob 17:043
Olga Karba in Miroslav Steržaj

Olga Karba in Miroslav Steržaj

V petek, 1. marca, so v poročni dvorani ljutomerske Mestne hiše pripravili sprejem ob praznovanju visokega jubileja častnega občana Občine Ljutomer, svetovno znanega kegljača ter člana hrama slovenskih športnih junakov, Miroslava Steržaja.

Na svečanem sprejemu so pripravili tudi krajši kulturni program, spregovorili pa so vršilec dolžnosti direktorja Splošne knjižnice Ljutomer, Srečko Pavličič, županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba in Miroslav, ki so mu ob tem podarili torto v obliki keglja. Po svečanosti je sledilo sproščeno druženje v županatu.
Miroslav Steržaj v hramu slovenskih športnih junakov
Miroslav Steržaj v hramu slovenskih športnih junakov

Miroslav Steržaj je rojen 28. februarja, leta 1933 v Rakeku, svojo športno pot pa je začel v Ljutomeru, kjer se je povsem posvetil kegljanju. Že leta 1955 se je z odličnimi dosežki uvrstil v reprezentanco Jugoslavije, v kateri je vztrajal rekordnih 30 let. Leta 1964 je na Evropskem prvenstvu osvojil naslov absolutnega evropskega prvaka, kar pomeni, da je zmagal v vseh kategorijah, tj. posamezno, v parih in ekipno. Čez štiri leta mu je uspel še en podvig, saj je z odličnim posameznim nastopom osvojil zmago na svetovnem prvenstvu v posamezni kategoriji in s tem postal prvi jugoslovanski in s tem tudi slovenski svetovni prvak v kegljanju.

V karieri je osvojil 17 medalj na 15 evropskih in svetovnih prvenstvih, zadnjo je dosegel na svetovnem prvenstvu leta 1984 v ljubljanski dvorani Tivoli, kjer je z ekipo bil bronast. Nastopal je tudi za kegljaška kluba Branik, kjer je dosegel najboljše osebne dosežke ter Radenska. Leta 2001 se je poslovil od tekmovalnega kegljanja, danes še keglja rekreativno. Steržaj je tudi prejemnik Bloudkove nagrade.

Deluje tudi na kulturnem področju, saj je leta 1963 bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta, kjer je pel kot 1. tenor, pozneje pa kot 2. tenor. Leta 2004 je bil tudi izvoljen za predsednika Kulturnega Društva Ivan Kaučič Ljutomer, pod katerim deluje tudi oktet.


Več v Kultura in izobraževanje