Veronika Heric državna podprvakinja v teku na 300 m

Najprej sem se udeležila šolskega tekmovanja v atletiki, ki je bilo v Ljutomeru. Odločila sem se, da grem tekmovat na 300m. Tam sem imela najboljši čas in uvrstila sem se na področno tekmovanje v Mursko Soboto. Tudi tam sem dosegla odlično prvo mesto.

Vedela sem, da sem se uvrstila na državno tekmovanje v Koper. Ko smo se peljali do Kopra, sem bila še dokaj sproščena, in šele ko smo prišli v Koper, mi je začelo srce zelo močno razbijati. Učitelj in očka sta mi dala navodila, kako naj se ogrejem, in to sem tudi upoštevala. Ob prisotnosti mame, očeta in sestre, sem se počutila zelo samozavestno. Ko sem se ogrela, smo šli na start. Šele tam mi je začelo srce zelo razbijati, ampak vedela sem, da tudi če ne dosežem dobrega rezultata, da sem že dosegla dober rezultat s tem, da sem se sploh uvrstila na državno prvenstvo.

Ta trenutek, ko smo bili na startu je mineval zelo hitro, verjela sem vase in dala vse od sebe. Ko smo odtekli, je tekla še tretja skupina, in na monitorju sem po času videla, da sem druga. Nisem se mogla zavedati, da sem brez treninga lahko dosegla takšen rezultat, in zelo sem ponosna. Po vsem tem pa tudi razmišljam o nadaljnjem treniranju atletike, če bo to dovoljeval družinski proračun.