Ministrstvo v Ljutomeru organiziralo dogodek o evropski kohezijski politiki v Sloveniji

Dogodka o evropski kohezijski politiki v Ljutomeru, sta se udeležila tudi ministra mag. Stanko Stepišnik in Samo Omerzel

Prlekija-on.net, torek, 17. september 2013 ob 08:472
Dogodka sta se udeležila tudi ministra mag. Stanko Stepišnik in Samo Omerzel

Dogodka sta se udeležila tudi ministra mag. Stanko Stepišnik in Samo Omerzel

V ponedeljek, 16. septembra, sta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v Ljutomeru organizirala dogodek o evropski kohezijski politiki v Sloveniji.

Po rekonstrukciji proge bodo vlaki skozi naše kraje drveli tudi do 160 km/h
Po rekonstrukciji proge bodo vlaki skozi naše kraje drveli tudi do 160 km/h

S prireditvijo, ki sta se jo udeležila tudi ministra mag. Stanko Stepišnik in Samo Omerzel, sta želeli ministrstvi seznaniti javnost o projektih, sofinanciranih z evropskimi sredstvi in opozoriti na pozitivne učinke, ki jih za Slovenijo prinaša evropska kohezijska politika. Predstavljeni so bili projekti v okviru 1,6 milijarde evrov vrednega Operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture za programsko obdobje 2007 – 2013 (OP ROPI), predvsem s področja železniške infrastrukture.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik je ob tem povedal, da v Sloveniji velikokrat slišimo, da se na področju črpanja evropskih sredstev dogaja premalo. »Namen tega srečanja je tudi ta, da dokažemo, da to enostavno ne drži. Drži, da je vsak projekt lahko izpeljan bolje, a svoje povedo tudi številke. S pomočjo evropskih sredstev v Sloveniji doslej sofinanciranih več kot 5000 projektov,« je poudaril mag. Stepišnik. Povedal je, da so bile na področju OP ROPI od njegove potrditve leta 2007 do danes izdane odločbe o dodelitvi sredstev za 88 projektov, in sicer za 50 projektov s področja okolja in 38 projektov s področja prometa, katerih skupna vrednost znaša dobrih 2,99 milijarde evrov. »Omenjeni projekti bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada oz. Evropskega sklada za regionalni razvoj, s pomočjo katerih gradimo tudi centre za ravnanje z odpadki, vodovodna in kanalizacijska omrežja, čistilne naprave, podpiramo projekte s področja trajnostne rabe energije, na prometnem področju pa poleg železniške infrastrukture tudi avtoceste, obvoznice in regionalne ceste, kolesarske steze,« še poudarja gospodarski minister. Vsi ti podatki po njegovem mnenju dokazujejo, da je obseg aktivnosti na področju črpanja v Sloveniji velik. »Res je, da nas prav na področju operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture do leta 2015, ko je zadnji rok za črpanje sredstev, čaka še veliko izzivov. Na nekatere razloge nismo mogli vplivati, bomo pa naredili vse, kar je v naši moči, da bomo počrpali vsa sredstva, ki so na voljo,« je povedal.

Vrednost projekta 465,5 milijona evrov
Ministrstvi sta v Ljutomeru, Ivanjkovcih in Ormožu predstavili nekatere projekte železniške infrastrukture v Sloveniji, predvsem projekt rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko–Hodoš ter posodobitve nivojskih prehodov in izvedbe podhodov na železniških postajah. Kot je poudaril minister mag. Stanko Stepišnik, je elektrifikacija odseka železniške proge Pragersko–Hodoš, edinega odseka petega evropskega prometnega koridorja, ki še ni elektrificiran, največji projekt, ki se trenutno v Sloveniji sofinancira z evropskimi sredstvi. Njegova skupna vrednost je ocenjena na 465,5 milijona evrov, od tega bo 231,1 milijona evrov prispeval Kohezijski sklad.

Proga bo nudila možnost hitrega prevoza, zmanjšale se bodo emisije hrupa ter izboljšala cestna prečkanja proge
Železniška proga Pragersko – Ormož – Hodoš – državna meja z Madžarsko veliko časa ni bila deležna večjih posodobitev. Na odseku Puconci – Hodoš je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja celo ukinjena in odstranjena. Leta 2001 pa je bila zaradi potreb vzpostavljena nova železniška povezava na odseku Puconci – Hodoš, ki je danes sestavni del železniške osi Lyon - Trst – Divača / Koper - Divača - Ljubljana - Budimpešta – ukrajinska meja. Po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela je proga zaradi svoje pomembnosti opredeljena tudi v Smernicah Evropske skupnosti za razvoj čez-evropskega prometnega omrežja ter med trideset prednostnih evropskih projektov. »S ciljem izboljšanja kapacitet, povečanja varnosti, zmanjšanja negativnih vplivov prometa na okolje in posledično preusmeritve prometa s preobremenjenega cestnega omrežja na železniško, bomo tudi v novi finančni perspektivi 2014-2020 nadaljevali investicijski cikel na tem koridorju,« je povedal Samo Omerzel. Dejal je, da se danes na tej progi gradbena dela izvajajo pospešeno. »Intenzivnost teh del bomo letošnjo jesen še povečali in jih zaključili predvidoma do konca leta 2015, ko bodo zaključena dela na vseh 109 km proge. Gre za zelo velik projekt, za katerega smo pridobili tudi evropska finančna sredstva, s katerimi bo projekt mogoče bistveno hitreje zaključiti, kot bi ga sicer,« je še povedal. Po njegovih navedbah bo po zaključku projekta, ki bo nekaj časa sicer res povzročal dodatne motnje v okolici, moderna proga nudila možnost hitrega prevoza, zmanjšale se bodo emisije hrupa ter izboljšala cestna prečkanja proge. »Posodobljena železniška proga bo po letu 2015 eden od najmodernejših in najvarnejših odsekov železniške proge v Sloveniji, ki bo krajem ob železnici dala nov zagon in razvojni potencial. Prepričan sem, da bodo ta potencial znala izkoristiti tudi podjetja v tej regiji,« je še dejal minister Samo Omerzel.

Županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, je ob tem povedala, da je to za občino zelo velika pridobitev in ker je Ljutomer velikokrat v prometnem krču, zato se predvideva izgradnja nadvoza in podvoza, poskrbljeno pa bo tudi za protihrupno ograjo. »Ob večjih prometnih konicah se promet zamaši in morajo avtomobili stati v koloni tudi dvajset minut in več, kar pomeni tudi večjo onesnaženost, predvsem pa je pomembna varnost udeležencev v cestnem prometu, za katero bo s to izgradnjo poskrbljeno,« je še med drugim povedala županja.

Več o projektu elektrifikacije odseka železniške proge Pragersko–Hodoš
Projekt Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h, modernizacija nivojskih prehodov in izgradnja podhodov na železniških postajah obsega: elektrifikacijo 109 km obstoječe železniške proge Pragersko–Hodoš-državna meja, vključno s tiri in izgradnjo voznih vodov ter izgradnjo petih novih elektronapajalnih postaj; povečanje hitrosti in zmogljivosti proge; zagotovitev osne obremenitve na kategorijo D4, kar bo doseženo z: nadgradnjo proge Pragersko – Murska Sobota – 1. etapa, ki zajema nadgradnjo železniške proge v dolžini 23,693 km in obnovo postajališč Zamušani, Osluševci, Velika Nedelja in Mekotnjak, v okviru projekta pa bo ukinjenih sedem nivojskih prehodov; nadgradnjo proge Pragersko – Murska Sobota – 2. etapa: ki zajema nadgradnjo železniške proge v dolžini 34,945 km in obnovo postajališč Šikole, Strnišče, Hajdina, Ljutomer mesto in Veržej; rekonstrukcijo proge pred Ormožem (približno 3 km), v Pavlovcih (približno 2 km) in v Ivanjkovcih (približno 1 km) ter rekonstrukcijo postaj Ptuj, Ivanjkovci, Ljutomer, Murska Sobota in Hodoš; rekonstrukcijo 6 večjih jeklenih mostov, od katerih bodo 4 obnovljeni, 2 pa zamenjana z novima objektoma ter postavitev protihrupnih ograj v dolžini 13,522 m in izvedbo pasivne protihrupne zaščite na 166 stavbah. V sklopu projekta modernizacija nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš bo zgrajenih 19 izvennivojskih križanj, 27 nivojskih prehodov bo zavarovanih z avtomatsko napravo za zavarovanje in zapornicami ter 32 nivojskih prehodov ukinjenih. Vsa dela bodo predvidoma zaključena do konec leta 2015.

V okviru projekta je že zaključena nadgradnja proge Pragersko-Murska Sobota – 1. etapa in nadgradnja postaje Hodoš, v zaključni fazi pa je izvedba pasivnih protihrupnih zaščit. Trenutno se v okviru omenjenega ciklusa izvaja večje število projektov, in sicer: nadgradnja proge Pragersko-Murska Sobota – 2. etapa, gradnja temeljev in drogov vozne mreže ter postavitev protihrupnih ograj, rekonstrukcija postaj Ptuj, Ivanjkovci, Ljutomer, Murska Sobota ter rekonstrukcija proge pred Ormožem, v Pavlovcih in v Ivanjkovcih, gradnja petih elektronapajalnih postaj. V drugi polovici leta 2013 so bile sklenjene tudi pogodbe za izvedbo del pri modernizaciji nivojskih prehodov na odseku Pragersko-Hodoš, začetek gradbenih del pri modernizaciji nivojskih prehodov je bil avgusta 2013.

V okviru projekta prav tako že potekajo tudi javna naročila, in sicer za rekonstrukcijo šestih večjih jeklenih mostov, za izvedbo elektrifikacije celotne proge od Pragerskega do Hodoša ter za modernizacijo nivojskih prehodov na območju sklopa C, ki zajema gradnjo podvoza in ukinitev NPr Pušenci ter gradnjo povezovalnih cest na predmetnem območju.

Za investicije v okviru projekta Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnjo železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h in modernizacija nivojskih prehodov in izgradnja podhodov na železniških postajah bo predvidoma prispevek iz Kohezijskega sklada v višini 231,1 mio EUR.

V spodnjem videu si lahko ogledate povzetek dogodka.


Več v Gospodarstvo