Pridelala 16,2 kg težko jedilno bučo Lunga di Napoli
Janko in Martina Kaučič z Zgornjega Kamenščaka se zavedata ekološke pridelave vrtnin, saj vsako leto izbereta za naše kraje neobičajno sorto vzgoje rastlin
Najpomembnejši del samooskrbe je zagotovo zdravo pridelana hrana na vrtovih in njivah. Hrana, ki jo pridelamo na domači zemlji, je tista, katere izvor vsekakor najbolje poznamo.
Janko in Martina Kaučič z Zgornjega Kamenščaka se zavedata ekološke
pridelave vrtnin, saj vsako leto izbereta za naše kraje neobičajno
sorto vzgoje rastlin. Lansko leto sta imela posebno vrsto visokega
paradižnika, katerih plod je tehtal čez kilogram. Letos sta se odločila
vzgojiti jedilno bučo, ki izhaja z juga Italije, kjer tudi najbolj
uspeva. V idealnih pogojih lahko tehta med 10 in 15 kilogrami.
Spomladi sta pognojila zemljo z doma pridelanim kompostom in domačim hlevskim gnojem ter posadila seme jedilne buče Lunga di Napoli, ki je zrasla do teže 16,2 kilograma. Sorta te buče ni razširjena in običajna za naše kraje. Škropila sta z doma pridelanimi pripravki iz preslice, rmana in koprive. Zavedata se samooskrbe z doma pridelano biološko neoporečno zdravo hrano. Ob številnih oldtimerskih srečanjih ljubiteljev starodobnih vozil, najdeta dovolj časa in svoj mir na domačem vrtu in vinogradu. Višek eko pridelanih vrtnin tako z veseljem podarita prijateljem in znancem, kajti ekstremno visokega pridelka sama ne porabita.
Buča ima temno oranžno čvrsto meso s sadno aromo z zelo malo sredico s semeni. V kulinariko uvajata razne novosti in uporabljata buče za razne juhe, kot dodatek k sladkim jedem, naredita bučni pire, spečeta pito z dodatki gozdnih sadežev in še bi lahko naštevali. Na tržnicah se prodaja po kosih, bogata je s proteini, železom, cinkom in fosforjem. Uporablja pa se ne samo v prehrani ampak tudi v kozmetiki in medicini.
In s čim nas bosta presenetila naslednje leto?
Spomladi sta pognojila zemljo z doma pridelanim kompostom in domačim hlevskim gnojem ter posadila seme jedilne buče Lunga di Napoli, ki je zrasla do teže 16,2 kilograma. Sorta te buče ni razširjena in običajna za naše kraje. Škropila sta z doma pridelanimi pripravki iz preslice, rmana in koprive. Zavedata se samooskrbe z doma pridelano biološko neoporečno zdravo hrano. Ob številnih oldtimerskih srečanjih ljubiteljev starodobnih vozil, najdeta dovolj časa in svoj mir na domačem vrtu in vinogradu. Višek eko pridelanih vrtnin tako z veseljem podarita prijateljem in znancem, kajti ekstremno visokega pridelka sama ne porabita.
Buča ima temno oranžno čvrsto meso s sadno aromo z zelo malo sredico s semeni. V kulinariko uvajata razne novosti in uporabljata buče za razne juhe, kot dodatek k sladkim jedem, naredita bučni pire, spečeta pito z dodatki gozdnih sadežev in še bi lahko naštevali. Na tržnicah se prodaja po kosih, bogata je s proteini, železom, cinkom in fosforjem. Uporablja pa se ne samo v prehrani ampak tudi v kozmetiki in medicini.
In s čim nas bosta presenetila naslednje leto?
