Lučkoland znova odprl svoja vrata v svet svetlobe, srčnosti in skupnosti

V nedeljo, 7. decembra 2025, ob 17. uri se je dvorišče družine Pertoci iz Kroga znova preobrazilo v prav posebno pravljično prizorišče. Lučkoland, kot se je dvorišče pred kratkim uradno poimenovalo, je znova odprl svoja vrata v svet svetlobe, srčnosti in skupnosti, ki je domačini in obiskovalci ne znajo le opazovati, temveč predvsem živeti.

Dogodek, ki je že drugo leto zapored povezal sosede, prijatelje, sorodnike in širšo lokalno skupnost, je ponudil točno tisto, česar si decembra mnogi najbolj želijo – toplino človeške bližine, iskren smeh, druženje in trenutek skupnega pričakovanja, ko se prižgejo praznične lučke. Ob odštevanju do simbolnega »ta-da« trenutka je dvorišče zasijalo kot severnica, a še močneje so zasijali obrazi zbranih.

Vzdušje je bilo ustvarjeno z veliko mero predanosti in ljubezni celotne družine, kar so obiskovalci občutili na vsakem koraku. Ob polnih mizah in toplih napitkih se ni polnilo le telo, temveč predvsem srce – z občutkom pripadnosti in hvaležnosti, da obstajajo kraji, kjer skupnost diha kot eno.

Letos tudi z globoko dobrodelno noto

Posebno mesto je tudi letos zavzemala »smrekica sreče in želja«. Ob njej je čakala košarica s trakci, na katere so obiskovalci zapisali svoje želje in jih privezali na veje. Prav ta smrekica edina sveti v zlati barvi, kot simbol iskrenih želja, tihega upanja in vere, da se tudi majhne misli lahko dotaknejo velikih src.

Letošnji prižig lučk pa je imel tudi globoko dobrodelno noto. Prostovoljni prispevki, zbrani v darilni škatli ob dogodku, so bili v celoti namenjeni družini pogumnega 12-letnega Jana, invalida, ki je skupaj s starši sprejel povabilo in bil tistega popoldneva del Lučkolanda. Gesta solidarnosti je dogodku dodala posebno težo in še enkrat potrdila, da v tej skupnosti svetloba ni zgolj okras, temveč dejanje.

Lučkoland je tudi letos dokazal, da v Krogu ne sijejo le praznične lučke, temveč predvsem ljudje – tisti, ki znajo stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno. Decembrski večer je tako odprl vrata dobroti, toplini in tihim upanjem, ki jih vsak nosi v sebi.

Naj Lučkoland še dolgo ostane kraj, kjer se svetloba dotakne src in kjer najlepše zgodbe nastajajo v preprostem, a iskrenem druženju.