»Poletni glasbenik«, ki nas glasno spremlja ob morju
Zelo zanimiva žuželka, ki je ena izmed najglasnejših na svetu, ima tudi posebnost, da se poti. Večino življenja sicer preživi v zemlji, nato pa nas z značilnim »žaganjem« ali cvrčanjem spremlja od jutra do večera.

Škržat (ali škržad) je ena najbolj prepoznavnih in glasnih žuželk poletja, zlasti v obalnih krajih Slovenije in Sredozemlja. Njegovo značilno »žaganje« ali cvrčanje postane nepogrešljiv del ozračja vročih poletnih dni – za nekatere prijeten spomin na dopust, za druge pa precej nadležen hrup.
Značilnosti in razširjenost
Škržati spadajo v družino polkrilcev in so razširjeni v zmernih do tropskih podnebjih. Po svetu poznamo več kot 3000 vrst, v Sloveniji je razširjenih 11 vrst. Največji tropski primerki dosežejo celo 15 centimetrov, medtem ko so naši škržati veliki od 2 do 5 centimetrov. Imajo drobne oči, široko narazen postavljene, in prozorna, dobro ožiljena krila.
V Sloveniji so najpogostejši predvsem na Primorskem (Slovenska Istra, Kras, Goriška), a nekatere vrste, kot je jesenov škržat (Cicada orni), se širijo tudi v notranjost, celo do Ljubljane. Med največjimi pri nas je veliki škržat (Lyristes plebejus).
Zakaj so tako glasni?
Škržati so med najglasnejšimi žuželkami na svetu – njihovo cvrčanje lahko doseže tudi 60 decibelov ali več. Zvok proizvajajo samo samci z bobnarčki (timbali) – posebnimi izbočenimi opnami na straneh zadka. Mišice sunkovito upogibajo opno, kar povzroča pokanje, zadek pa deluje kot resonančna votlina in zvok ojača. S tem »koncertom« privabljajo samice. Pojejo predvsem podnevi, ko sije sonce.
Posebnost: škržati se potijo
So ena redkih žuželk, ki se potijo. Ker živijo v vročih in suhih okoljih, se ohlajajo tako, da skozi znojnice izločajo vodo iz krvi na površino telesa. Vrste iz hladnejših območij pa znajo dvigniti telesno temperaturo celo do 40 °C.
Življenjski cikel: več let pod zemljo
Večino življenja preživijo kot ličinke pod zemljo. Po parjenju samica odloži stotine jajčec v veje, iz njih se izležejo ličinke, ki se zakopljejo v tla in sesajo sok iz korenin rastlin. Levijo se petkrat, razvoj pri naših vrstah traja od 2 do 5 let (pri nekaterih tujih vrstah celo do 17 let). Ko odrastejo, zlezejo na drevo, se prelevijo in začnejo svojo kratko, a glasno odraslo življenjsko obdobje, ki traja le nekaj tednov.
Škržat v slovenski kulturi
Za Primorce in obmorske turiste je škržat pravi simbol poletja. Njegov zvok nas spremlja med sprehodi po borovcih in oljkah, pogosto pa ga slišimo, še preden ga opazimo v krošnjah dreves. Kljub glasnosti so popolnoma nenevarni – ne grizejo in ne pikajo.
Naslednjič, ko boste ob morju slišali tisto značilno ritmično »žaganje«, ki se stopnjuje in pojenja, vedite, da gre za enega najbolj zanimivih poletnih glasbenikov narave.
V spodnji foto galeriji in videu si lahko ogledate, kako izgledajo odrasli škržati, ki živijo v Sloveniji. Posnetki so nastali v Jagodju v Izoli.


