26. Slavičev večer - 35 let uresničenih sanj
Slavičev večer je bil posvečen 35-letnici osamosvojitve in uresničitve sanj slovenskega naroda po samostojnosti in je v tem kontekstu potekal zelo slavnostno.

Letošnji Slavičev večer, ki se tradicionalno odvija dva dni pred slavnostno sejo Občine Križevci v okviru praznovanja občinskega praznika, je bil posvečen 35-letnici osamosvojitve in uresničitve sanj slovenskega naroda po samostojnosti in je v tem kontekstu potekal zelo slavnostno.
Veronika Kos, ki je povezovala prireditev, je izpostavljala pridobitve v tem času, da je preteklost sicer pomembna za nas in nas zaznamuje, vendar moramo stremeti za tem, da se bomo razvijali tudi v naprej, ohranili svojo narodnostno in kulturno identiteto, svoboščine in vrednote, za katere so se borili naši predniki. Na mladih stoji svet, na nas pa je, kakšne vrednote jim bomo predali in kaj bomo iz njih naredili.
V svojem nagovoru je predsednica KUD Križevci pri Ljutomeru Silva Duh opozorila na to, da so časi, v katerih živimo, precej turbulentni, mir v svetu ni več trajna vrednota. Verjame, da se v občini kljub različnim političnim preferencam ne delijo na leve in desne, ampak delujejo v skupno dobro in tako ohranjajo vrednote, za katere si je med drugimi prizadeval tudi dr. Matija Slavič. »Če smo prepričani, da smo sami boljši od drugih, ne pljuvamo po njih in ne iščemo napak iz njihove preteklosti. Enostavno pljunimo v svoje roke in pokažimo, kako dobri smo. Napake so človeške in kljub tem napakam nam morajo biti naši voditelji v društvih, šolah, državnih in drugih institucijah vzor.«
»Zgodovina se ne piše le v velikih mestnih središčih«
Slavnostni govornik mag, Jernej Jakelj, prof. zgodovine in sociologije je spregovoril o pomenu praznovanja občinskih praznikov. »Ob praznovanju državnih praznikov izražamo svojo pripadnost narodu, v okviru svojih občin pa dnevno delujemo in izkazujemo kdo in kaj smo. Kvalitete naroda ne sodimo po velikosti, ampak po tem, da imamo svoj jezik, literaturo, glasbo, plese, arhitekturo, svojo držo, po kateri smo prepoznani v svetu in druge prvine, ki nas razlikujejo od ostalih. Majhnost krajev, v katerih živimo, ni zadržek za to, da živimo svoje poslanstvo in da lahko postanemo dejavniki, ki premikajo meje v vseh pomenih, kar je uspelo tudi dr. Matiji Slaviču iz majhnih Bučečovcev. Tudi on je ljubil svoj jezik, med drugim je bil tudi pisatelj in prevajalec. Učimo se tuje jezike, vendar spoštujmo svojega in se v vsakodnevnem življenju izražajmo v slovenskem jeziku namesto s tujkami, podpirajmo domače pridelovalce in gospodarstvo tudi z dejanji. Zgodovina se ne piše le v velikih mestnih središčih, ampak tudi na obrobjih, kjer živijo zavedni ljudje in se včasih zato še bolj zavzemajo za vrednote svojega naroda.«
Manica Sušec je prebrala recitacijo, ki je nekako pregled od rojstva naše samostojne države do tega, od kod prihajamo, kaj smo ustvarili, kdo smo, kakšno Slovenijo bomo pustili za seboj, kajti domovina se z nami ne konča, ampak nadaljuje.
Pregled tega, kako je v letu 1990 v Sloveniji pred osamosvojitvijo že vrelo, kako se je naša ljudska obramba pripravljala na usodne dogodke, ki so sledili proslavi 24.6.1991 zvečer, kako so varovali vpadnice v našo novo državo, koliko prostovoljcev se je takrat javilo, da jo bodo branili, o spopadih na barikadah, so v videu spregovorili major Anton Kosi, višji vodnik Jožef Roškar in Marko Milič.
V drugem videu so o svoji domovini, zastavi, grbu, kaj imajo tukaj radi, na kaj in koga so ponosni, kaj bi tujcem pokazali v Sloveniji in kako bodo sami prispevali k razvoju Slovenije spregovorili skupina otrok iz vrtca, osnovnošolka, dijakinja in študent.
Uvodoma in ob koncu so zapeli fantje odlične skupine Kvartet Duh in z izbranimi slovenskimi pesmimi dodatno dvignili slovenski duh, da so se vsi v dvorani počutili povezane in ponosne na to, da so Slovenci.
Scenarij prireditve in povezovalni teksti: mag. Tjaša Kos.
Fotografije: Milena Rajh in mag. Lidija Domanjko


