Ambroževa maša v Sv. Juriju ob Ščavnici

Čebelarji so ob tej priložnosti pred cerkvijo pripravili pogostitev za vse obiskovalce, na kateri ni manjkalo medenih dobrot in medene kapljice

Klavdija Bec, ponedeljek, 9. december 2013 ob 15:51
Ambroževa maša

Ambroževa maša

Čebelarsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je v nedeljo, 8. decembra, z zahvalno sveto mašo počastilo zavetnika čebelarjev sv. Ambroža. Mašo je daroval farni župnik Boštjan Ošlaj, ki je tudi sam čebelar. Čebelarji so ob tej priložnosti pred cerkvijo pripravili pogostitev za vse obiskovalce, na kateri ni manjkalo medenih dobrot in medene kapljice.

Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, goduje sedmega decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ki je na dvorišču spal v zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambožev oče – veljal je za izvrstnega in izkušenega čebelarja – je ukazal naj pustijo otroka na miru in naj čebel nikar ne poskušajo pregnati rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal fantu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen večne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, čebelarji (in voskarji) pa so ga vzeli za svojega zaščitnika.

Ambroževe maše so priredila številna društva širom Slovenije, prireditev pa je postala tradicionalna tudi v Sv. Juriju. Slovesnost počastitve spomina na sv. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta, ki je bilo po besedah predsednika društva Branka Gerlice, zelo uspešno, za največjo letošnjo pridobitev pa si štejejo postavitev šolskega učnega čebelnjaka, katerega je preko Sklada za ohranitev kranjske čebele omogočila Čebelarska zveza Slovenije. Jurjevški čebelarji se lahko pohvalijo s stoletno društveno tradicijo, na območju občine pa imajo približno toliko čebeljih družin kot je gospodinjstev, to je skoraj 800.

V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebelnjaku se za nekaj časa ustavi. Čas po godu sv. Ambroža je zato najprimernejši za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležitev kakšnega predavanja o zdravstvenem varstvu čebel. Zima je tudi primeren čas za pripravo in izdelavo opreme, satnikov in panjev. Izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki so čudovito darilo narave oz. čebel, ne bi bilo brez čebelarja. Ena čebela bi morala za kilogram medu sedemkrat obkrožiti svet, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vsako kapljico, kot so jo cenili in spoštovali naši predniki in kot jo je cenil in spoštoval sv. Ambrož.


Več v Kultura in izobraževanje