Adventna duhovna obnova župnije Ljutomer

Otroštvo je izredno dragocen čas našega življenja. V njem so položeni temelji za celotno življenje. Bog, ki je v Jezusu postal dojenček, našemu življenju daje edini pravi in resnični temelj, ki ga ne more uničiti nobena stvar. Ni zaman živel in izrekel besed: »Če ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3). Čas pred božičem je odličen, da naredimo vsaj korak v smeri prave in osrečujoče človeškosti zase in za druge.

Ravno zato je namenjena tudi adventna duhovna obnova, ki v naši župniji traja od četrtka 19. do nedelje 22. decembra 2013. Posebni gost v pripravi na Božič je prof. msgr. dr. Stanislav Slatinek iz Maribora, dolgoletni prijatelj našega župnika Andreja Zrima, ki ga v ljutomerski župniji že dobro poznamo, saj je že večkrat sodeloval z našo župnijo kot dušni pastir. Celotna adventna duhovna obnova, je namenjena predvsem iskanju samega sebe in smisla našega življenja. S tem pa so povezana tudi vsa predavanja prof. msgr. dr. Stanislava Slatineka, ki so se zvrstila v teh dneh.

V četrtek, 19. decembra, smo v Domu papeža Janeza Pavla Velikega, po večerni sveti maši, lahko prisluhnili njegovemu predavanju z naslovom DUHOVNI IMPULZI ZA USPEŠNE ODNOSE! MEJE! Ta tematika je še posebej namenjena staršem prvoobhajancev v pripravi na sprejem sv. obhajila in na vključevanje v življenje Cerkve, saj je vzgoja najpomembnejši dejavnik, ki traja večno in nam predstavlja tudi velik izziv.

Predavanje je bilo razdeljeno na tri zelo pomembne faktorje uspešnih odnosov:

1. ZAVEDAMO SE SVOJIH MEJ;
2. SPOŠTUJEMO MEJE BLIŽNJEGA;
3. VZGAJAMO DRUG DRUGEGA.
   

S pomočjo teh faktorjev, smo lahko podrobneje opredelili obravnavano tematiko in jo tako razložili na konkretnih primerih ter jih podkrepili z razmišljanjem o vsakdanjih problemih, s katerimi se srečujemo iz dneva v dan.

Zelo pomembno je, da se o takšnih stvareh lahko z nekom odkrito pogovorimo in skupaj opredeljujemo težave, ki jih včasih ne vemo ali ne zmoremo rešiti sami. Kljub temu, pa se moramo starši zavedati, da ne postavljamo mej vedno le otrokom, ampak da smo v prvi vrsti ravno mi sami njihov vzgled ter da se moramo naučiti postavljati meje najprej sami sebi. Starši moramo biti vzgled svojim otrokom in šele nato jih lahko vodimo in usmerjamo po pravi poti.