Odprte oblike (slike in grafike) Lojzeta Logarja

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika – 8. februar – je bila v galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni odprta razstava slik in grafik prof. Lojzeta Logarja, akademskega slikarja, ki trenutno živi in ustvarja v Izoli. Dela na razstavi so iz zasebne zbirke Radeta Bakračevića iz Radenec.

Tako se je na otvoritvi lastniku slik in grafik posebej zahvalila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Tatjana Mijatović, kajti iz njunega lanskoletnega pogovora je prišlo do uresničitve: razstava del enega največjih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Na svet je privekal 30. julija 1944 v Mežici, mladost in svoje prvo ustvarjalno obdobje (do leta 1980) pa je preživel v Radencih. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1964 – 1968) ter diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju, leta 1970 zaključil grafično specialko pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku. Kot štipendist DAAD se je leta 1974 izpopolnjeval v Berlinu. Do leta 1990 je ustvarjal kot svobodni umetnik, od takrat pa poučuje grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado za slikarstvo in grafiko, leta 1994 pa Jakopičevo nagrado.

O prijateljevanju z umetnikom je govoril Rade Bakračević: »…Na evropski likovni sceni se je pred petdesetimi leti pojavilo in se do sedaj tam tudi zadržalo ime Lojzeta Logarja, znanega in nedosegljivega slovenskega umetnika…Trenutno živi in ustvarja v Izoli ter dela na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot profesor za grafiko in slikarstvo. Dela honorarno, saj se je pred tremi meseci upokojil. Danes ga tukaj v Gornji Radgoni ni, ker je na otvoritvi samostojne razstave v Splitu na Hrvaškem, ki so jo pripravili ob njegovi 70-letnici. Zato sem tudi sam vesel in ponosen, da smo se tega njegovega življenjskega jubileja spomnili tudi v Radencih oziroma Gornji Radgoni… Njegova opredelitev za slikarstvo je nastala spontano že v otroških letih in do sedaj ni uplahnila, pa tudi ne bo, saj ni Logarja brez slikarstva, pa tudi slikarstva brez Logarja ne… S svojimi prvimi risbami je pokazal, da bo moral svet računati tudi nanj in na njegovo slikarstvo in da bo veljal za slikarskega znanstvenika in filozofa. Zanj ni nič naravnejšega in nič bolj neminovnega kot slikanje, v katerem najde umiritev.«

Likovni kritik Mario Berdič iz Maribora je po strokovni plati obiskovalcem otvoritve razstave predstavil delo Lojzeta Logarja: » … Nekateri njegovi cikli izstopajo po ameriških navdihih, kot so popart (Warhol), akcijsko slikarstvo (Pollock), kot eden izmed odvodov abstraktnega ekspresionizma, nadalje krajše konceptualno obdobje in »črna faza«, dokler ni v drugi polovici osemdesetih let razvil morda najbolj prepoznavno, samosvojo fazo, temelječo na ciklu Davidovi vrtovi (aluzija na Rajski vrt pregrehe), kjer se prepletajo antropomorfne, zoomorfne, krajinske in čisto abstraktne oblike v popolnoma novem, ekspresivno žarečem koloritu…V novem stoletju pa Logar razvije Sarcophag U.S., oboje v geomerijski, neasociativni abstrakciji z močno reduciranim koloritom. V nazadnje omenjeni fazi se poigrava z besedo sarcophagus (v grščini sarcos-meso, phagein-požirati), vendar s privzeto latinsko končnico us, ki kot okrajšava prida deljeni besedi popolnoma nov, za avtorja precedenčen siciopolitični pomen…«

Ob zaključku otvoritve razstave so sledile zahvale Radetu Bakračeviću, Tatjani Mijatović, Mariu Berdiču, direktorici Zavoda Kultprotur Normi Bale ter pozdrav ženi in sinu umetnika, ki živita v Radencih (Bea Baboš Logar in Boni Logar), samo razstavo pa je odprl župan Občine Gornja Radgona Anton Kampuš. Razstava bo na ogled mesec dni, vendar le v delovnem času Zavoda Kultprotur (ponedeljek - petek) Gornja Radgona.