Srečali so se člani in članice župnijskih pastoralnih svetov dekanije Ljutomer

Ugotavljajo, da je vse manj krstov in birm, kar posledično terja manj kristjanov

Marjan Slavič, torek, 18. marec 2014 ob 16:012
Srečanje župnijskih pastoralnih svetov dekanije Ljutomer

Srečanje župnijskih pastoralnih svetov dekanije Ljutomer

Pastoralna služba škofije Murska Sobota, nekako vsako leto prav v postnem času organizira postne duhovne obnove za vse člane in članice Župnijskih pastoralnih svetov, katero članstvo šteje nekje dvesto članov.

Duhovne obnove so in bodo potekala po vseh 3. dekanijah soboške škofije, na drugo postno nedeljo v dekaniji Ljutomer, tretjo postno nedeljo v dekaniji Murska Sobota ter na četrto postno nedeljo v dekaniji Lendava.

Tako se je na drugo postno nedeljo, 16. marca, pri sv. Petru v Gornji Radgoni zbralo okrog 70. članov in članic Župnijskih pastoralnih svetov ljutomerske dekanije na postni duhovni obnovi. Pod dekanijo Ljutomer spada 11 župnij; Gornja Radgona, Apače, Cezanjevci, Kapela, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Mala Nedelja, Sv. Jurij ter Veržej. Sama postna obnova je potekala v dveh delih. V prvem delu, ki je bila v dvorani Trstenjakovega doma sta svoje misli podala murskosoboški škof dr. Peter Štumpf in pater mag. Branko Cestnik, drugi del srečanja pa je potekal v cerkvi sv. Petra s pobožnostjo križevega pota, ki so ga pripravili člani Dekanijskih pastoralnih svetov.

Škof Peter Štumpf je v svojem nagovoru predstavil škofijo Murska Sobota in izpostavil ter kritično ocenil pomanjkljivosti in problematiko, ki bremeni na splošno vse škofije po Sloveniji in tudi murskosoboško škofijo. Vse manj je krstov in birm, kar posledično terja manj kristjanov. V sami škofiji je opaziti izgubo verne mladine. V porasti pa je veliko sprav in opravljanja med ljudmi, kakor tudi hudih socialnih stisk. Prav ti, ki so najbolj revni, postajajo najbolj nevoščljivi do revnih, to pa je vsekakor veliko breme škofije, ki se trudi in pomaga najbolj pomoči potrebnim. Med drugim bodo v škofijskih prostorih odprli prostor za revne in brezdomce ter razdeljevalnico hrane.

Pater Branko Cestnik, predavatelj z mednarodnimi izkušnjami in vizionar cerkve na Slovenskem, je v svojem predavanju spregovoril na temo sekularizacija. Škofiji Murska Sobota je močna prav v tradicionalni veri, pojavlja pa se sekularizacija. V najširšem pomenu izraz sekularizacija označuje spremembe v moderni družbi z ozirom na religijo. Gre za proces zmanjševanja družbenega pomena religije (religioznega mišljenja, prakse in institucij) kot posledica modernizacije. Kristjani se oddaljujejo od vere ter krščanskega življenja, hočejo živeti kot da ni bilo boga. Analiza, ki je bila opravljena pa je pokazala da se je 65% Slovencev opredelilo, da so kristjani od tega veruje 55% v boga, 40% veruje v Jezusa Kristusa odrešenika, le 29% pa veruje v večno življenje. Mag. Cestnik je na koncu predavanja podal smernice po potrebi po vrnitvi k izviru vere ter kako jo ohranjati in krepiti z molitvijo, pastoralnem spreobrnjenju in novem misijonarskem valu oznanjevanja vere.

Lady torek, 18. marec 2014 ob 19:50

Kar se tiče Ljutomerske župnije, se sama niti malo ne čudim, da je vse manj krstov in birm, zaradi tega manj kristjanov.
Glede na način dela, ki ga v Ljutomeru izvaja g. Andrej Zrim in zaradi njegovega obnašanja, me v bodoče ne bo niti presenetilo, da bo kristjanov vedno manj in tako posledično tudi krstov in birm.

In tako bo!

pravični torek, 18. marec 2014 ob 22:57

Kot si Lady lepo povedala.

Danes so ljudje izobraženi in pismeni.

Nismo več v srednjem veku, ko so lahko farji vlekli ljudi za nos.

Zraven nekaj arogantnih farjev je svoje naredil še škof s svojim ukazom glede krstov in birm.

Čedalje več ljudi odhaja v druge župnije oziroma škofije, kjer krstijo in birmajo svoje otroke.

Kot nekoč, ko je vladala partija.

Žalostno je, da so sedaj k takim potezam ljudi prisilili tisti, ki bi morali biti zgled, da bi ljudje radi prihajali v cerkev.

Vse skupaj je zelo daleč od Evangelija, ki ga je oznanjal Jezus.

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.



Več v Kultura in izobraževanje