Neizkoriščeni potencial turizma v Prlekiji

Niko Miholič, četrtek, 24. april 2014 ob 18:236
Niko Miholič

Niko Miholič

Pred leti mi je eden izmed takratnih upravljavcev Hotela Jeruzalem rekel: »Vi Prleki se ne zavedate kaj imate. Ko pridem k vam, je to zame kot Toskana. Prlekija je slovenska Toskana!«. Ta upravljavec je k nam prišel nekje iz osrednje Slovenije. A imel je še kako prav. Žal so po navadi drugi tisti, ki nas morajo spomniti, s kakšnim potencialom dejansko razpolagamo. Sam se tega močno zavedam, zato ne izostane vikend, ko ne bi šel na kavo ali kozarec kvalitetnega na Dvorec Jeruzalem ali v katero bližnjo restavracijo ali gostilno.

Verjetno ni potrebno navajati kakšne bisere premoremo, tako kulturne, kulinarične, kot tudi naravne. A nujno potrebno je dodati, da so ti potenciali skoraj nično izkoriščeni. Stanje turizma v Prlekiji je slabo in ne odseva dejanskih zmožnosti, ki jih premorejo metode promocije. Namen te kolumne ni kazanje s prstom na odgovorne, ampak poziv k resnemu razmisleku.

V zadnjih letih je sicer moč opaziti dobro sodelovanje med različnimi društvi, javnimi zavodi in občino in to več ali manj po zaslugi županje Olge Karba. Nekako vsa aktivna društva prihajajo v ospredje tako ali drugače, kar se odraža na vedno večji kulturni ponudbi. Sam o določenih društvih sploh nisem vedel, dokler jih nisem začel videvati na dogodkih. Sedaj pa komaj čakam na kakšno prireditev, kjer npr. Društvo prleških babic pripravi kulinarične dobrote ali ko lokalni vinogradniki promovirajo svojo letino – hvala vam za kozarec ali dva.

Kljub hvali v prejšnjem odstavku moram vseeno izpostaviti vsesplošen problem turizma nasploh. V navadi je, da za ponudbo že poskrbimo, prav tako za zadostno turistično infrastrukturo (četudi je le-ta na področju nastanitev močno šepala in je dobro, da se odpira hotel v Ljutomeru). Imamo vse potrebno, da gostje pridejo k nam ter uživajo v naravnem in mirnem okolju, polnem prijaznih ljudi in kvalitetnih kulinaričnih dobrot. Torej, kaj nam manjka? Da, ugotovili ste – manjkajo nam gostje. In slednjih seveda ni, ker se ti niti ne zavedajo, kaj jim Prleki lahko ponudimo. Ne smemo jih kriviti, tukaj ne gre za slabo geografsko poznavanje našega dela Slovenije, ampak edino in zgolj za nezadostno trženje Prlekije kot turistične destinacije.

A to ni le problem Prlekije. Je problem celotnega Pomurja, ne nazadnje celotne Slovenije. Manjkajo povezovanja in sodelovanja. Sicer obstajajo nekatere »dražje« pobude združevanja pod eno blagovno znamko, kot npr. »Rejdno dobro«, ki pa razen spletne strani ne ponuja kaj več. Potem kulinarične povezave »Eko Prlekija« ali pa »Diši po Prekmurju« – odlični ideji, a zaenkrat še premalo izkoriščeni. Vse omenjene ideje sicer podpiram in pozdravljam. A problem tiči v tem, da se niti ena ne poslužuje modernih metod strateškega komuniciranja – trženja, oglaševanja in dobrega PR-ja. Prav tako je ločeno precej težko oglaševati, saj le-to predstavlja ogromen finančni vložek, katerega pa mnoge entitete ne premorejo.

Zato se sprašujem, zakaj ne obstaja politična volja na ravni pomurskih županov, da ustanovijo nadlokalno oz. regionalno turistično organizacijo, ki bi delovala zgolj za razvoj nove turistične blagovne znamke – npr. pod imenom »Pomurje« ali »Prlekija & Prekmurje«, ki bi združevala vse prej omenjene znamke ter vse kulturne, turistične in kulinarične aktivnosti pod eno znamko, kot npr. to dela avstrijska Štajerska pod znamko Steiermark? Vsaka občina bi s tem razbremenila lokalne LTO-je in imela svoje ljudi v skupni organizaciji, ki bi bila odgovorna izključno za kulturni in turistični razvoj Pomurja. In ta organizacija, po možnosti s skupino izkušenih starejših in inovativnih mladih zaposlenih, bi se posluževala modernih metod strateškega komuniciranja, ki presegajo klasične, starodobne promocije v obliki obiskov sejma, ki so po navadi veliko dražji in manj konstruktivni, kot je ena kampanja digitalnega marketinga. Prav tako bi se končno vzpostavil poenoten način obveščanja, tako da bi bil vsak obveščen, kje se kaj dogaja.

Kaj vse bi konkretno delo te regionalne organizacije doprineslo k razvoju lokalnega gospodarstva verjetno ni potrebno izpostavljati. Zato le poziv naši lokalni oblasti – bodimo Prleki tista gonilna sila razvoja pomurskega turizma ter začnimo s pobudo povezovanja in sodelovanja!

Čakanje na ustanovitev regij s strani države, ki bi morda (ampak res le morda) pričela s pobudo združevanj manjših entitet v večje, je lahko pogubno, zamudno oz. po mojem mnenju s trenutno ali prejšnjo državno oblastjo – nedosegljivo.

Lahko ohranimo status quo, kjer male turistične entitete delajo po svoje, a to se do sedaj ni pokazalo kot kaj prida uspešno, saj npr. nobenemu resnemu ponudniku turističnih kapacitet ne bi prišlo na misel, da v hotelu s štirimi zvezdicami odpre nočni klub, kamor se lokalni razgreteži prihajajo tepst ... Lahko pa pričnemo s pobudami povezovanja in sodelovanja ter večji in močnejši dosežemo več.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.


stanč petek, 25. april 2014 ob 19:32

Nimam razlogov dvomiti v potrebo po izboljšanju stanja v turizmu oz. izrabe vseh možnosti, ki nam jih ponuja Prlekija. Končno je tudi približno tako opredeljeno v Strategiji razvoja turizma v SLO 2012-2016.
http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2012%5CStrategija_turizem_sprejeto_7.6.2012_14561.pdf

Močno pa dvomim, da bo vse to dovolj za izboljšanje stanja, brez izdatnih finančnih injekcij. Z ozirom, da se finančna sredstva krčijo, tako s strani države kot tudi EU, je edina možna rešitev privat kapital. Tu pa nastopi težava; in sicer dejstvo, da domačega kapitala skorajda ni oz. je predrag, tujcem pa nekako naše domače okolje ne ponuja najbolj prijaznega obraza. Glede razlogov takšnega stanja sem prepričan, da z avtorjem članka ne deliva istega mnenja, zato bom na tem mestu zaključil. Tudi o zaslugah posameznih akterjev bi se dalo razpravljati.

stanč petek, 25. april 2014 ob 19:40

Ups, se opravičujem za napako.
Pravi link za dokument:


http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2012%5CStrategija_turizem_sprejeto_7.6.2012_14561.pdf

Legionar nedelja, 27. april 2014 ob 16:22

To smo že itak zdavnaj vsi ugotovili, samo čvekamo nekaj v tri dni, naredi pa se kaj pozitivnega na področju turizma itak nič!

Andrej01 ponedeljek, 28. april 2014 ob 09:24

Niko dobra kolumna, v večjem delu se strinjam s tabo. Odkrito pa dvomim, da bo v doglednem času kaj boljše. Poglej samo kdo je direktor LTO Ljutomer po tem ti bo jasno zakaj smo tam kje smo. Je pa res, da ni neke motivacije med ljudmi. Kako pa naj bodo motivirani ko pa je v naši državi in občini tako kot je. in Slovenijo poneumlja Janković, Ljutomer pa Karbova. Dokler bodo na oblasti taki ljudje bo motivacije zelo malo. Nekaj pa se je v Sloveniji spremenilo, pred leti so bili razni ć tisti, ki so upali brez sramu hoditi z dvignjeno glavo kljub hudem maslu na glavi, zdaj pa je to nekaj vsakdanjega tudi na lokalni avtohtoni sceni. Imamo lokalne dolžnike, ki jim bomo kredite plačevali skozi slabo banko državljani, seveda pa imamo v naši lepi občini nekoga, ki je šel osebni stečaj in se izognil dolgu do občine. Vse je po zakonu in po ustavi se glasil županjin komentar.

TUNČEK torek, 29. april 2014 ob 17:30

Ne ven či mo pri promociji turizma ke dosta oblost. Največ naredijo lidje, fčosik cilo samo eden in že trend začne iti gor, potli pa poprime skos več lidi in uspehi so tü.

Marsige po sveti z malo penes delajo čüda! Pomežik

MILAN četrtek, 24. julij 2014 ob 12:01

Pomežik Niko v večjem delu komentarja bi se strinjal s tabo. Iz lastnih izkušenj pa bi dodal da je v Prlekiji nemogoče prepričati domačine da le skupaj pomenimo veliko-največ.
Dolga leta se izpostavljam in iščem možnosti za sodelovanje.
Ko pa pride do trenutka da je zares potrebno skupaj potegniti naš voz,pa ugotovim da je kočijaž nesposoben,da so konji bistri,iskri in sposobni a vleče vsak v svojo stran.
Vajeti so že velikokrat zakrpane in spet in spet popustijo.
Tako kočija PRLEKIJA zaostaja v normalni vožnji,za dirko pa tako ali tako ni sposobna.
Da se kdaj pa kdaj pojavi kdo ki ima željo,voljo in sposobnost pa je že v začetku ovira za te lene krape v kalnem ribniku. Da bi le ti krapi kdaj pogledali iz vode in videli da je svet drugačen pa nimajo potrebe.
Tisti ki se trudimo smo poimenovani kot tretjerazredni ljudje.

Zase s ponosom povem da je moja izobrazba srednje smeri in da sem v življenju opravljal več poklicev. Pri vsakem delu sem se potrudil in sem na to ponosen.
Da nimam univerzitetne izobrazbe pa me preveč ne moti. V svojem življenju sem končal najmanj pet univerz in jih končal samo z vztrajnostjo in pridnim delom. Nikoli za te moje šolnine ni nihče prispeval niti centa.

V tem trenutku in že nekaj časa pa nas Prleke vodijo ljudje ki mislijo da so le oni tisti ki lahko to deželo naredijo lepšo.

Na žalost niso pravi,so le dobro plačani na mehkih sedežih in imajo visoko dvignjen nos.

Dejstvo pa je da tudi za te posameznike prihaja trenutek ko bodo ti privilegiji postali pretežki in bodo morali resnično poprijeti za delo.


Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kolumne in komentarji