V Babincih so s srpi poželi 2000 zlatih zrn za novo tisočletje
Pred 14. leti so v Babincih začeli s projektom 2000 zlatih zrn za novo tisočletje
2000 zlatih zrn za novo tisočletje
Pred 14. leti so se v Babincih na Murskem polju v Prlekiji možje Janko Sever, Franc Jureš in Marjan Kos odločili, da bodo izvedli projekt 2000 zlatih zrn za novo tisočletje. Takrat so na polju v Babincih tudi zasejali 2000 zlatih zrn in projekt razširili po celotni Sloveniji.
Po 14. letih so po slovenskih poljih sejali in želi ter uresničevali
projekt. V teh letih so se vezi med
vsemi društvi, ki so sejale in žele poglobile in utrdile, kajti
menda gre za edini tovrstni projekt v Sloveniji, kjer se ohranja
tradicija žetve, mlačve in peke kruha na stari način. Na osnovi 2000 zrn so iz sedanjih etnoloških prireditev po Sloveniji v
mozaik temu projektu dodali vsako leto 14 novih klasov pšenice, kar
skupno predstavlja do sedaj 844 zrn pšenice.
Tako so člani Kulturno turističnega društva Babinci lansko jesen na domačiji Jureš v Babincih na slovesen način zasejali 2846 zrn pšenice, katero so skozi leto lepo negovali. Žetveni osrednji dogodek se je zgodil v soboto, 12. julija, ko so slovesno ročno s srpi poželi lansko leto posejano pšenico na domačiji Jureš v Babincih. Praznik žetve v Babincih se je sicer začel en dan prej, ko so na domačiji Jureš razstavili staro kmečko orodje, v novem vaškem domu v krušni peči pa so članice društva za kmečki praznik pekle domači kruh in pogače.
Vsi zbrani iz domala vseh koncev Slovenije, ki so doslej sodelovali v vseslovenskem projektu 2000 zlatih zrn za novo tisočletje, se je začel pri vaškem domu v Babincih, kjer je Moški pevski zbor Pšenično klasje Babinci zapel pesem »Oj Triglav moj dom«. Nato so se vsi skupaj v povorki z domačo glasbo in petjem odpravili od vaškega doma do domačije Jureš, kjer je potekala osrednja žetvena prireditev. Tam sta zbrane pozdravila predsednica Kulturno turističnega društva Babinci Jožica Berden in predstavnik občine Ljutomer Janez Kardoš. Poudarjeno je bilo, da so v Babincih od takrat, ko so začeli projekt uresničevati v praksi, tokrat sejali in želi že tretjič, z željo, da bi bili ljudje siti ne pa lačni, predvsem otroci po svetu ne bi bili lačni, da bi se ljudje zavedali kaj pomeni pšenica v prehrani ljudi, da bi bilo na mizi vsak dan dovolj kruha za vse ljudi tega sveta. Na tak način se tudi ohranja kulturno bogastvo naših prednikov.
Rdeča nit projekta pa je tudi v tem, da se ljudje spoznavajo, ohranjajo in negujejo kmečke navade vsakega okolja po Sloveniji, z željo, da spoštujemo domači kruh, po katerem velikokrat zadiši iz krušne peči. Mladi pa naj na tak način spoznavajo pomen in delo na njivah, ko se seje in žanje pšenica, kajti le na tak način bodo dobili spoštovanje do kruha in hrane nasploh, ki je pridelana na slovenskih poljih.
Še preden se je začela žetev 2000 zlatih zrn, so organizatorji na domačiji Jureš pripravili spremljajoči kulturni program v katerem so nastopili mladi plesalci KTD Babinci in starejša Folklorna skupina KTD Babinci, predstavljen pa je bil tudi skeč. Nato so izbrali najlepše posejani klas pšenice, to čast sta imeli Bojan Rajk in Darinka Štuhec. Nato so izbrani pšenični klas izluščili in prešteli zrna pšenice, katerih je bilo 57. Tako so k nadgradnji projekta 2000 zlatih zrn za novo tisočletje dodali zrna pšenice iz Babincev, kar pomeni, da bodo letos v jeseni na njivi Kulturnega društva Zlatko Mohorič Zreče zasejali 2903 zrn. V Babincih so tako slovesno poželi sad dosedanjega prijateljstva in dela ter veselja do setve in žetve pšenice.
Žetev je bila na vasi vedno pri vsaki domačiji velik praznik, ko se je veselilo, da družina ne bo lačna, da bodo kaše polne s žiti in moko, da bo velikokrat zadišalo iz krušne peči po domačem kruha. Tudi tokat je bilo veselo, ko so domače ženice iz Babincev začele s srpi žeti pšenico in možje so jo vezali v snope. Nato so možje te snope pšenice ročno zmlatili na platneni ponjavi. Za ta žetveni praznik je domačin Franc Flegarič naredil lesene cepi iz lesa. Možje iz vasi Branko Dolamič, Stanko Vreča, Janko Žalar in Franc Lipič, so imeli to čast, da so z novimi cepmi to požeto pšenico ročno zmlatili.
Sledilo je čiščenje z rešetom, pšenico pa so še z lesenim, sto let starim bintmlinom očistili pleve od pšenice in ob koncu so zlato rumeno pšenico pridelano na domačiji Jureš v Babincih podarili predstavnikom iz Zreč, ki jo bodo v jeseni posejali in prihodnje leto želi na stari način. Po žetvi in mlačvi na stari način so se še vsi skupaj poveselili na druženju in pogostitvi s prleškimi dobrotami pred vaškim domom v Babincih. Ob tej priložnosti pa so pred vaškim domom bile še bogate stojnice domače hrane in obrti.
Tako so člani Kulturno turističnega društva Babinci lansko jesen na domačiji Jureš v Babincih na slovesen način zasejali 2846 zrn pšenice, katero so skozi leto lepo negovali. Žetveni osrednji dogodek se je zgodil v soboto, 12. julija, ko so slovesno ročno s srpi poželi lansko leto posejano pšenico na domačiji Jureš v Babincih. Praznik žetve v Babincih se je sicer začel en dan prej, ko so na domačiji Jureš razstavili staro kmečko orodje, v novem vaškem domu v krušni peči pa so članice društva za kmečki praznik pekle domači kruh in pogače.
Vsi zbrani iz domala vseh koncev Slovenije, ki so doslej sodelovali v vseslovenskem projektu 2000 zlatih zrn za novo tisočletje, se je začel pri vaškem domu v Babincih, kjer je Moški pevski zbor Pšenično klasje Babinci zapel pesem »Oj Triglav moj dom«. Nato so se vsi skupaj v povorki z domačo glasbo in petjem odpravili od vaškega doma do domačije Jureš, kjer je potekala osrednja žetvena prireditev. Tam sta zbrane pozdravila predsednica Kulturno turističnega društva Babinci Jožica Berden in predstavnik občine Ljutomer Janez Kardoš. Poudarjeno je bilo, da so v Babincih od takrat, ko so začeli projekt uresničevati v praksi, tokrat sejali in želi že tretjič, z željo, da bi bili ljudje siti ne pa lačni, predvsem otroci po svetu ne bi bili lačni, da bi se ljudje zavedali kaj pomeni pšenica v prehrani ljudi, da bi bilo na mizi vsak dan dovolj kruha za vse ljudi tega sveta. Na tak način se tudi ohranja kulturno bogastvo naših prednikov.
Rdeča nit projekta pa je tudi v tem, da se ljudje spoznavajo, ohranjajo in negujejo kmečke navade vsakega okolja po Sloveniji, z željo, da spoštujemo domači kruh, po katerem velikokrat zadiši iz krušne peči. Mladi pa naj na tak način spoznavajo pomen in delo na njivah, ko se seje in žanje pšenica, kajti le na tak način bodo dobili spoštovanje do kruha in hrane nasploh, ki je pridelana na slovenskih poljih.
Še preden se je začela žetev 2000 zlatih zrn, so organizatorji na domačiji Jureš pripravili spremljajoči kulturni program v katerem so nastopili mladi plesalci KTD Babinci in starejša Folklorna skupina KTD Babinci, predstavljen pa je bil tudi skeč. Nato so izbrali najlepše posejani klas pšenice, to čast sta imeli Bojan Rajk in Darinka Štuhec. Nato so izbrani pšenični klas izluščili in prešteli zrna pšenice, katerih je bilo 57. Tako so k nadgradnji projekta 2000 zlatih zrn za novo tisočletje dodali zrna pšenice iz Babincev, kar pomeni, da bodo letos v jeseni na njivi Kulturnega društva Zlatko Mohorič Zreče zasejali 2903 zrn. V Babincih so tako slovesno poželi sad dosedanjega prijateljstva in dela ter veselja do setve in žetve pšenice.
Žetev je bila na vasi vedno pri vsaki domačiji velik praznik, ko se je veselilo, da družina ne bo lačna, da bodo kaše polne s žiti in moko, da bo velikokrat zadišalo iz krušne peči po domačem kruha. Tudi tokat je bilo veselo, ko so domače ženice iz Babincev začele s srpi žeti pšenico in možje so jo vezali v snope. Nato so možje te snope pšenice ročno zmlatili na platneni ponjavi. Za ta žetveni praznik je domačin Franc Flegarič naredil lesene cepi iz lesa. Možje iz vasi Branko Dolamič, Stanko Vreča, Janko Žalar in Franc Lipič, so imeli to čast, da so z novimi cepmi to požeto pšenico ročno zmlatili.
Sledilo je čiščenje z rešetom, pšenico pa so še z lesenim, sto let starim bintmlinom očistili pleve od pšenice in ob koncu so zlato rumeno pšenico pridelano na domačiji Jureš v Babincih podarili predstavnikom iz Zreč, ki jo bodo v jeseni posejali in prihodnje leto želi na stari način. Po žetvi in mlačvi na stari način so se še vsi skupaj poveselili na druženju in pogostitvi s prleškimi dobrotami pred vaškim domom v Babincih. Ob tej priložnosti pa so pred vaškim domom bile še bogate stojnice domače hrane in obrti.
