Reformator Primož Trubar za današnji čas

Cerkvena ordninga iz 1564 je izšla v prepisu kot Cerkveni red

Filip Matko, nedelja, 9. november 2014 ob 19:23
Vanekov večer v PIŠK Murska Sobota

Vanekov večer v PIŠK Murska Sobota

Direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, Jasna Horvat, je v sredo zvečer, 5. novembra, vse zbrane v razstaviščnem prostoru te kulturne ustanove pozdravila na tradicionalnem Vanekovem večeru, ki ga je s predstavitvijo knjige »Primož Trubar: Cerkveni red - 1564« pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, katera ima svoj sedež v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih. V imenu te fundacije je imel nagovor njen predsednik Ernest Ebenšpanger.

Strokovni del srečanja s predstavitvijo knjige (Znanstvenokritična izdaja dela »Cerkovna ordninga« z znotrajjezikovnim prevodom v sodobni slovenski knjižni jezik) je povezoval mag. Franc Kuzmič, bibliotekar in muzejski svetovalec. Ob njem so sodelovali dr. Fanika Krajnc Vrečko, urednica Trubarjevih zbranih del, mag. Drago Sukič, predsednik Združenja Trubarjev Forum v Ljubljani in mag. Geza Erniša, častni škof Slovenske evangeličanske cerkve.

V razstaviščnem prostoru PIŠK, kjer je od 14. oktobra na ogled delna razstava ljubljanskega NUK-a (posebni panoji s predstavitvijo časa na Kranjskem - v Sloveniji - in takratni Evropi, ko so dela Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča nastala; kot tudi faksimile Trubarjeve Cerkovne ordninge iz leta 1564, Dalmatinove Biblije iz leta 1584 ter Bohoričeve Slovnice iz leta 1584), je dr. Fanika Krajnc Vrečko predstavila doslej opravljeno precejšnje delo z izdajo Trubarjevih zbranih del (Prvi, Drugi in Poslednji del Novega testamenta 1560 - 1557, Register 1561, Postila 1562, Katekizem 1575).

Ob tem je treba spomniti, da je Primož Trubar po izidu Cerkovne ordninge oktobra leta 1564 v nemškem Tübingenu v 400 (po nekaterih podatkih 300) izvodih knjige poslal na Kranjsko, kjer je bil že decembra istega leta izdan ukaz za zaplembo in uničenje teh knjig, Trubar pa poslan v izgnanstvo. Danes se ve za tri izvode te knjige. Prvi je bil najden v nemškem Dresdenu v času med obema vojnama, a je izginil v času druge svetovne vojne vihre. Leta 1971 je bil najden izvod knjige v Vatikanski apostolski knjižnici, a ima močno poškodovane robove zadnjih strani. Lansko leto pa je bil najden dobro ohranjen izvod Cerkovne ordninge v mestnem arhivu nemškega mesta Memmingen na Bavarskem. Oblasti tega mesta so bile zelo naklonjene Sloveniji in tako je letos med 4. septembrom in 4. oktobrom v ljubljanskem NUK-u bila edinstvena knjiga, 450 let po njenem natisu, na ogled. Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, obravnava pa osnovna vprašanja teologije, bogoslužja, cerkveno organizacijo, evangeličansko pravo in šolstvo. To je pravzaprav prvi cerkveni red protestantov v takratnih deželah avstrijskega cesarstva, ob Bibliji Jurija Dalmatina (1584) in Slovnici Adama Bohoriča (1584) pa je za Slovence vsekakor ena najpomembnejših knjig.

Predsednik Združenja Trubarjev forum mag. Drago Sukič je predstavil uspeh, da se je po prvih dogovorih letošnjega februarja zbrala skupina strokovnjakov, ki se je lotila prevoda/prepisa Trubarjevega originalnega teksta v današnji slovenski jezik. Prevod/prepis je opravil Vinko Ošlak, strokovni recenzent je bil dr. Kozma Ahačič, teološko plat Trubarjevega dela pa sta obdelala mag. Geza Erniša in njegov sin Aleksander Erniša. Knjiga je izšla oktobra, v njej pa sta oba teksta (leve strani v knjigi so z originalnim Trubarjevim tekstom, desne strani v knjigi pa z besedilom v današnji slovenščini !). Ob tem je mag. Drago Sukič opomnil, da je vprašanje, koliko resnično Slovenci Trubarja oziroma njegovo delo poznamo. Za časa Trubarjevega življenja je Cerkovna ordninga bila namenjena zgolj izobraženemu elitnemu bralcu, slovenščino kot jezik pa je tedaj praktično vzpostavila kot jezik vseh cerkvenih obredov. Sedaj je pred nami knjiga (cena je 39,00 evrov za izvod), ki jo lahko prebira vsak Slovenec, od osnovnošolcev dalje, in zanimivo bo vedeti, koliko Slovencem bo za to branje danes.

Mag. Geza Erniša, častni škof Slovenske evangeličanske cerkve, je opomnil na teološki in splošni pomen »očeta slovenskega jezika« Primoža Trubarja in njegovega dela, a ob tem opomnil na pomen Jurija Dalmatina, ki ga je poimenoval »čudežni deček«, kajti Slovenci smo z Dalmatinovo Biblijo dobili prevod Svetega pisma kot dvanajsti narod na svetu, sedaj pa ga imamo že kot prvi narod na svetu tudi v elektronski obliki.

Enkraten kulturnoizobraževalni večer v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti sta s svojim nastopom oziroma pesmijo zaključila Monika Novak in Miran Čarni, ki sta zapela tudi v uvodu tega srečanja.