V domači tiskarni do prleškega slovarja

V domači tiskarni do prleškega slovarja

Prlekija-on.net, sobota, 28. februar 2009 ob 00:11
V domači tiskarni do prleškega slovarja

V domači tiskarni do prleškega slovarja

Članice KuD Križevci v lastni režiji tiskajo slovar prleške govorice avtorice Olge Antič.

"Honga, hon, hrmoka" (Glej, ga, glej, čudaka, op. p.) je naslov slovarja prleške govorice, katerega avtorica je Olga Antič iz Križevcev pri Ljutomeru. Antičeva je v slovarček zajela približno 2000 najpogostejših prleških besed, ki so še danes, predvsem na območju občine Križevci, v rabi. "Po štirih letih zbiranja besed sem pripravila vse za končni izdelek, vendar za tiskanje nimam založnika in tudi premalo lastnih sredstev. Zato sem se domislila t. i. domače tiskarne oziroma knjigoveznice. Povabila sem članice sekcije za ohranjanje kulturne dediščine našega kulturnega društva in pri meni doma smo začele ročno izdelovati slovar," nam je povedala Antičeva, ki se je po lanskem prvencu prleških pesmi zdaj odločila izdati slovar, ki bo prleško govorico ohranil tudi za poznejše rodove.

V preteklosti se je Antičeva udeležila predavanja etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je med turistične spominke uvrstil tudi narečno govorico. "Prleščina je med narečji nekaj posebnega, saj se včasih razlikuje celo od vasi do vasi," ugotavlja Antičeva in doda: "Pri dopolnjevanju besedne zakladnice so sodelovali starejši občani, ki v Križevcih in okolici živijo od rojstva do danes. Tako sem prleške besede in njihov pomen iskala pri Viktorju Slavincu, Frančki Košar, Frančki Kosi, Cvetki Melin in Pavli Slavič."

Za izdajo slovarja prleške govorice si je avtorica pridobila t. i. CIP - kataloški zapis o publikaciji, ki ga je izdala Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, ker pa ni našla založnika, se je domislila domače tiskarne oziroma knjigoveznice. Računalniški zapis slovarja je namreč skupaj s članicami Kulturnega društva (KuD) Križevci v knjigo zvezala kar v domači kuhinji. Poleg slavistke Erike Likar, ki je prleščino opremila z ustreznimi akcenti in razlagami, so pri končnem izdelku pomagale tudi Marjana Topolnik, Vera Slavič in Blanka Babič. Skupaj so naredile 30 izvodov slovarja, ki ima prav zaradi danes redkega ročnega vezenja knjig posebno vrednost.

"Ob nastajanju slovarja smo se preselile v 16. stoletje," je ob pogledu na prve izdelke povedala Antičeva, ki bo štiri obvezne izvode poslala Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, dva knjižnici Univerze v Mariboru, po enega pa Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota in Splošni knjižnici Ljutomer. "Prvi primer, da se je v občinah na območju Upravne enote Ljutomer nekdo odločil zbrati prleške besede, kar je izredno pomembno za poznejše rodove. Pred kratkim, na proslavi ob kulturnem prazniku, smo namreč ugotavljali, da bomo sčasoma umrli Slovenci s slovenščino, prav tako pa tudi Prleki s prleščino. V davnih letih se je dr. Mirko Križman s Pedagoške fakultete Maribor odločil zbirati prleščino in v našem kulturnem društvu smo mu obljubili pomoč, vendar končni izdelek ni nastal, smo pa sedaj toliko bolj zadovoljni, da smo uresničili njegove ideje," je ob izdaji slovarja prleške govorice dodala predsednica KuD Križevci Vera Slavič. Antičeva se je odločila, da bo del izkupička od ročno vezenih slovarjev namenila v dobrodelne namene.