Člani FS Društva upokojencev Križevci pri Ljutomeru so se predstavili malo drugače

Folklorna dejavnost v Križevcih pri Ljutomeru ima dolgoletno tradicijo, saj je od ustanovitve prve folklorne skupine minilo že več kot sedemdeset let. Od takrat se je v kraju in njegovi okolici vedno našlo dovolj ljubiteljev starih ljudskih plesov, ki so poustvarjali plesno kulturno dediščino svojih prleških prednikov. Marsikatero tesno prijateljstvo se je stkalo na številnih vajah, nastopih in potovanjih, saj so prleške in štajerske ljudske plese pogosto predstavljali tudi izven meja domovine. Tudi marsikatera ljubezen se je porodila na teh druženjih, nekatere samo občasne, kar nekaj pa je plesnih parov, ki so si skupaj ustvarili družine. Marsikateri plesalec in plesalka mlajših generacij križevskih folklornikov prihaja prav iz teh družin.

Že vrsto let sta v Križevcih aktivni dve folklorni skupini, ena, katero sestavljajo mlajši plesalci, deluje pod okriljem KUD Križevci pri Ljutomeru, starejši plesalci pa so ustanovili skupino kot sekcijo Društva upokojencev. Vodi jih legenda prleške folklore Viktor Slavinec, kateri je v svoji desetletja dolgi folklorni karieri, najprej kot plesalec, nato dolgoletni vodja skupine in učitelj več generacij plesalcev, dal neizbrisen pečat prleški folklori. Kljub letom, jih še vedno druži veselje do plesa, redno vadijo, nastopajo, zelo radi pa se družijo ob različnih priložnostih.

Ena teh priložnosti za druženje je bila v ponedeljek, 4. maja, ko so se na predlog Viktorja Slavinca odločili pokazati, da obvladajo še kaj drugega, kot le ples. Večina jih namreč izhaja iz kmečkih družin, zato so vajeni  kmečkega dela vse od otroštva, saj so morali v mladosti trdo delati, veselili in plesali so se le ob redkih priložnostih ob večerih, ko je bilo postorjeno vse potrebno na kmetiji. V ponedeljek so dokazali, da razen plesa, še vedno obvladajo kose, grablje in lesene vile (rasohe). Pri gasilskem domu v Borecih so namreč pripravili prikaz košnje trave, kot so to delali v času njihovega otroštva in mladosti.

Pred delom je kosce in grabljice gospodar (tokrat je bil to njihov šef Viktor), spodbudil s šilčkom ostrega, nato so na travnik stopili kosci in kosica. Kose so sklepali že doma, zadostovalo je le nekaj potegov brusnega kamna in trava je padala kot za stavo. Vmes še kakšno brušenje in kmalu so prišle na vrsto grabljice, katere so plasti trave enakomerno razdelile po travniku. Ob tem je sicer malce porosilo izpod neba, vendar jih to ni motilo, saj je bila vremenska napoved dobra in bo zelena trava kmalu postala dišeče seno.

Po končanem delu se je prilegla odlična kmečka malica, ajdovi žganci z zaseko in smetano, prava kvasenica iz krušne peči, pa tudi po mesu je malo zadišalo, za bolj gladko grlo pa seveda domača rdečka. Za zaključek pa še vesela pesem in "gasilska" fotografija.