Jezikovna in literarna misel Antona Vratuše

V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je v ponedeljek, 22. junija, ob 19. uri, bila slovesna predstavitev monografije ob 100-letnici akademika dr. Antona Vratuše, ki so jo pripravili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Pomurska akademska znanstvena unija. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo o življenju in delu dr. Antona Vratuše, ki jo je pripravil mag. Franc Kuzmič.

Monografija je izšla pod delovnim naslovom »Jezikovna in literarna miselAntona Vratuše«, ki jo je s številni sodelavci pripravil novinar in publicist Mirko Munda. Avtor monografije je ob tej priložnosti vodil razgovor z akademikom Antonom Vratušo - Vranom, ki je nosilec partizanske spomenice 1941 ter drugih odlikovanj in priznanj. Povezovalec celotnega večera pa je bil Marjan Šiftar iz Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.

Tako so uvod enkratnega večera s stoletnikom - akademikom Vratušo, kot tudi vmesne odmore, popestrili s svojim nastopom pevci skupine Prekmurci, ki prav letos slavijo svojo 10-letnico delovanja. Vse je na začetku pozdravila direktorica PIŠK, Jasna Horvat, v imenu odsotnega predsednika SAZU akademika Tadeja Bajda je imel nagovor slavljencu akademik Andrej Kranjc, podpredsednik SAZU. V imenu Pomurske akademske znanstvene unije pa je slavljencu čestital akademik Mitja Slavinec ter mu izročil izvod prav letos posnetega dokumentarca ob tokratni stoletnici.

V razgovoru se je obudil spomin na odločitev 10-letnega pastirčka Toneka iz Slaveč na Goričkem v Prekmurju, da bo odšel študirat jezike in nekoč »...hodil tudi po beli, veliki cesti...«; na odločitev leta 1941 za vstop v OF ter bolj proti okupatorju v 2. svetovni vojni; na odločitev leta 1948 (hudi časi Informbiroja), da ostane v Beogradu in ne nadaljuje študij slavistike; na pomembno vlogo gibanja neuvrščenih v svetu... Ob vsem tem pa je še kako obveljala njegova misel: »Seveda človek doživi tudivsakršna presenečenja, ampak karkoli dobrega ali slabega se mi je zgodilo v življenju, sem se vedno vprašal, kaj je v dogodku dobrega, takega, na čemer lahko gradim naprej. Človek se mora znati izkopati iz težav.«