Velika planina - največja visokogorska pašna planina na Slovenskem

Visokogorska planota v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp

Karmen Razlag, četrtek, 31. maj 2012 ob 15:261
Velika planina obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo. Njena površina meri 5,8 km² in povprečna višina je okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm. Je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem.

Pastirji so planino naselili v srednjem veku, na kar opozarja tloris do sedaj najstarejše najdene pastirske koče iz 16. stoletja. Pastirji so zgradili več sto pastirskih stanov in pastirsko naselje je tako prepoznavno po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine. Strehe koč so krite s značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. Drugo ime za to pastirsko kočo je pastirska bajta ali pastirski stan, smrekovi skodli pa se po domače imenujejo »šinkel«.

Veliko planino lahko obiščemo v vseh letnih časih. Spomladi nas pozdravi s prvim gorskim cvetjem, zatem jo naselijo pastirji in tako poleti uživamo v njihovi družbi med zelenimi travniki, pozimi pa nas očarajo pobeljena pobočja, saj je na planini urejeno smučišče, ki nam nudi ugodno smuko.

Na Veliko planino vodi vrsta markiranih poti. Najbolj običajen, najhitrejši in najbolj primeren za družine, pa je dostop z žičnico nihalko iz Kamniške Bistrice, kjer je tudi urejeno parkirišče. Ko prispemo na vrh, se lahko z dvosedežnico pripeljemo do Gradišča ali pot nadaljujemo peš proti vrhu planine, za kar bomo porabili 30 min. Iz vrha nas čaka čudovit razgled na pastirsko naselje, do katerega je nadaljnjih 15 min, na nasprotni strani pa se nam pogled zaustavi na visokih vrhovih Kamniško-Savinjskih Alp (Grintovec, Skuta, Brana, Ojstrica, Planjava, Lučka Baba, Kamniško sedlo).

Nekoliko dvignjeno nad pastirskim naseljem se nahaja kapela Marije Snežne, ki je prvotno stala na tem mestu že pred 2. svetovno vojno. Ob koncu vojne so jo nemški vojaki požgali, ponovno pa je bila postavljena leta 1988, na pobudo takratnih pastirjev po predlogu arhitekta Kopača. Na praznik Marije Snežne, 5. avgusta, se na planini zbere veliko obiskovalcev, kakor tudi na božični večer.

Preskarjev muzej se nahaja v pastirskem naselju in je odprt vsak dan v času pašne sezone na Veliki planini. Koča, ki je prej stala na tem mestu, je bila malo pred koncem druge vojne požgana. Preskarjev Andrej pa je v poletju leta 1945 na pogorišču postavil današnjo kočo v prvotni obliki kot jo je imela bajta pred vojno, z značilno ovalno streho, do tal pokrito s skodlami, brez oken, vrat in dimnika ter s kamnitimi lopniki. Danes je to tako edina koča, ki s svojo obliko, majhnostjo ter skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi stanovi. Med drugim se v muzeju nahaja tudi primerek trniča. To je posušen slani sir hruškaste oblike, poznan za območje Velike planine.

Najbolj poznana naravna znamenitost planine je Jama Veternica. Sestavljata jo jami Mala in Velika Veternica, ki sta nastali ob preperevanju, ko se je porušil njun strop, kar je pripeljalo do nastanka dveh udornic. Posebnost Velike Veternice so krpe snega, ki jih najdemo v jami tudi v poletnih mesecih.

Trenutno na Veliki planini cvetijo žafrani in vse je obarvano vijoličasto, v kratkem pa bodo tudi pastirji naselili pastirske koče in pastirsko naselje bo zaživelo. Zaslišal se bo žvenket kravjih zvoncev in tako se bomo po sprehodu ali daljšem pohodu lahko okrepčali s pravo pastirsko malico, kislim mlekom in žganci.

Sicer pa na Veliki planini ponujajo vodene oglede za šolske skupine, organizirane izlete in motivacijske programe za podjetja. Lahko izberete katerega izmed njih, vabljeni pa tudi na katero izmed prireditev, kot npr.: Gorsko-kolesarski vzpon iz Term Snovik do Zelenega roba na Veliki planini, ki se bo letos odvijal 23. junija s pričetkom ob 10. uri.

Jama Dovja griča se nahaja v Tihi dolini in je globoka zgolj 9 m. Poznana je po pripovedkah, ki so se odvijale v bližini jame in je ta tako predstavljala pribežališče dobrim in manj dobrim likom, ki so jih po večini ustvarili pastirji. Najbolj poznane so povedke o divjih ali dovjih možeh, ki naj bi živeli v Dovji griči ali divji skali, kar naj bi samo ime jame pomenilo.

V bližini Gostišča Zeleni Rob na Veliki planini se nahaja večina koč, ki so namenjene turistom in so tako tudi prilagojene njihovim potrebam. Gre za turistično naselje, ki je nastalo po ideji iz leta 1959, ko je bil v razcvetu tako imenovani sindikalni turizem. Razna podjetja so namreč financirala izgradnjo koč, ki jih je bilo ob zaključku projekta, leta 1964, okoli 60. Naselje je bilo postavljeno po načrtih arhitekta Vlasta Kopača, ki pa je želel strogo ločiti turistično naselje od pastirskega naselja. Kljub temu so koče grajene v tipičnem slogu in so po zunanjosti podobne pastirskim kočam. Kopač, ki je bil med drugim tudi učenec Jožeta Plečnika, je želel prenesti del ljudske arhitekture v projekt turističnega naselja, kar mu je vsekakor uspelo.

Na Mali planini pa se nahajajo trije planinski domovi, Jarški, Črnuški in Domžalski dom, ki obiskovalcem nudijo tako hrano in pijačo, kot spanje.

V zadnjem obdobju pa postaja vse bolj priljubljena oblika rekreacije tudi gorsko oz. turno kolesarjenje in Velika planina nudi številne možnosti za kolesarjenje.

V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj fotografij tako iz zimskega kot letnega pohoda na Veliko in Malo planino z izhodiščem v Stahovici, ki je od Kamnika oddaljena le nekaj kilometrov. Pot nas pelje tudi mimo cerkve sv. Primoža, pozno-gotske romarske cerkve in mimo cerkve sv. Petra.


TUNČEK torek, 5. junij 2012 ob 20:00

Neverjetne lepote ! Fsokemi priporočan da gre na Veko planino, če ne peš pa z žičnicoj.
Tan se spočine düša in naposejo oči, pa tüdi za jesti se dobi. Nasmeh

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.