POSUŠENA DETELJA - Mali in Veliki pesniki - Pesmi Prlekije

POSUŠENA DETELJA

Anja Ivajnšič

Kadar se dva ljubita na enak način,
le potem se lahko duši
osvobodita teles
in se združita v eno,
čistejšo in najbolj iskreno.
To je prava redkost.
Kot je štiriperesna detelja.
Najdeš jo, kadar je ne iščeš.
A kaj, ko ti trenutki
ne morejo trajati večno.
Nihče ne more živeti
zmeraj popolnoma srečno.
Štiriperesna detelja te ob najdbi razveseli,
a kmalu oveni, se posuši.
Ljubezen, prej močna,
krhka postane,
pušča le spomine in srčne rane.
Na prašni polici herbarij
in v njem detelja leži,
posušena med ostalimi,
nekoč živozelenimi rastlinami.
Le zakaj sem jo utrgala?
Mar ne bi dlje živela in cvetela?
Na prašni polici album s fotografijami.

Zaljubljenih. Boli.
Mar ne bi bilo lažje,
če sploh ne bi ljubila
ali bi ljubila enako močno kot ti?