Ni smeha, le žalost noč za nočjo. Odpiram oči, z mano tema spi. Ogrnjen v tišino,vse bolj norim, z jutrom po tebi hrepenim. Življenje, trenutek in sanje najine, ne morem več sam skozi noč. Jočem na glas, ali me slišiš? Kličem te zdaj, o daj, oglasi se. Jočem na glas, ker te ljubim. Nikoli vedela tega ne boš. Ogenj, v meni še gori, sreča tiho mimo nas beži. Te slike, obrazi daleč so, le spomine si pustil mi. Zdaj upam in čakam, a kaj še sam ne vem. Vseeno te pustiti ne smem.