V domači tiskarni do prleškega slovarja [3] - Forum

Ke ste tak nefčokani Sen reka, ka bon java, gda bode obrazec za vpis aktualen. Trenutno še ga nega. Bon pa določja te por lidi, ka de melo dostop do brisaja, urejanja pa vsega ostalega pri slovari.

Beseda komaj po prleško pa je po od vasi do vasi različna. Negi je kumej, negi kumen, indi kumer, ... Či češ biti Prlek, moreš obvladati puno jezikov, to je ne samo tak :hihihi:

Dejan, samo pomalen, nič se ne midi. Malo me je zmotilo tisto gi si napisa \"bon določja\". Jas mislin, ka se malo fküper fsednete pa pogučite o prvi stroni \"rečjaka\" no o ten keri bodo, pa kak odločali o fpisi novih reči no poprafkof. To treba biti kolektivno delo, lehko pa se oprovla prek spletaja zaprto, dokič je ne fertik.
Na prvi znotrašji stroni pa bi približno bilo
- urednik
- člani uredništva
- tajnik uredništva-spletni admnistrator
- grafični oblikovalec
- sedež uredništva
- drügi sodelafci Pa tak dale....

Razmisliti in preučiti možnost registriracije v NUK in avtorski zaščitil.
Kdo bi bil lastnik \"rečjaka\". Venda Künštni prleki. Mogoče bi opola še kakša donacija.

Tisti gi bi si ga doj nadrüka pa bi dobja provo knigo s številko drükaja.

Sej za to se ve, koga de se določilo, ka de to malo kontrolera. Nen na pamet samo enega vün zbra

Ka bi se to vpišovalo zaprto, dokič neje fertik, bi mislin ka trajalo te vnedogled. Takše stvari se vedno doponjüvlejo, tak ka se to stalno širi.

Lastnika pa tü tüdi ne bi nekej ekstra se določalo, ker je to nekak last nas vseh. V bistvi itak vsak lehko k temi nekej prispevle.

Zaenkrat pa še je to samo spletna verzija, o čen drügen smo pa tüdi že en cejt nazej razmišlali, pa mislin ka de zaenkrat pri ten ostalo.

Dejan je napisal/a:

Ke ste tak nefčokani Sen reka, ka bon java, gda bode obrazec za vpis aktualen. Trenutno še ga nega. Bon pa določja te por lidi, ka de melo dostop do brisaja, urejanja pa vsega ostalega pri slovari.

Ja dere bon za toto delo doba pločano, te bon se paščja :hihihi: Dokič pa za krüh moren delati negi indi, pa ma tisto prednost

:ploskac: zej pa vidin ka je veko zanimaje za naš rečjak
tak je paf sile pa nega Dejan ti samo polehko,nejpret jesti pa piti
potlan pa tisto kej je düšo.

Dejan je napisal/a:

Ja dere bon za toto delo doba pločano, te bon se paščja :hihihi: Dokič pa za krüh moren delati negi indi, pa ma tisto prednost

No, od gnes napre mate v Osebnen meniji opcijo Dodaj prleško besedo. Fsakši lehko vpiše besedo, ki bode nejpret pregledana pa te objovlena, či še je nega. Tak ka či gdo misli kej vpisati, nej pret pogledne, či tota beseda še ne obstaja pa či se kej vpiše, se nej vpiše slovnično keko teko pravilno, ka nede to nekši đumbus. No sej se fse pregledne še pret, samo fseeno. Pepek pa je zaduženi za to, ka de to malo kontrolera V bistvi ma fsaki možnost urejanja, ki ma stopnjo od Urednika napre.

:mislec: ZEJ BOMO VIDLI KEKO J EŠE BESED KI BI JIH MOGLI ZAPISATI

Dejan, lepo si napravja. Mogoče bi bilo dobro kcoj djati še en štirivogelnik f kerega bi se pisali poprafki al pa dopolnitve besedan, ki so že f rečjaki Lehko pa bi bilo dvo kompleta za vnos. Eden za novo(toti že je) eden pa za poprafke in dopolnila, ki je lehko glih takši, samo ka piše: popravek, dopolnitev

Naslof štirivogelnika Popravek (dopolnitev) obstoječe besede ali pojasnila.

Popravki so, dere je beseda že vpisana in jo lehko ureja tisti, ki ma za to določene uporabniške pravice. Zej ka bi fsakši meja toto možnost za poprovlaje pa dopolnjüvanje je ne glih dobro. To se pač more določiti por lidi, ki vejo kak to delüvle pa ki majo cejt se s ten ukvarjati. Te pa pač gre malo skoz slovar pa vidi, či je kera beseda takša, ka bi se bojše zapisala oz. stavek v keri se nüca, itd... Zaenkrat mamo trije takšo stopnjo, ka to rihtamo, lehko Ivek tebe tüdi dodon, či maš volo.

:mislec: lepo te ednuk pa bomo toti slovar natisnoli nejdemo kakšega tiskara,
mi priprovimo te pa se natisne če do kdo potrebe,

Dejan, jas nesen misla , ka lehko fsaki poprovla. Predlog sen da zavolo tega, ka urednik odmah ve: Pišen kaj novega, al pa mon predlog za popravek in dopolnitev. V obeh primerih o ten na konci odloča urednik. Tudi jemu de leži, či de odmah vida za kaj gre, kak pa ka bi moga iskati. No lehko je obrazec isti, samo ka mo še dve oznake za kaj gre, (nova beseda ) (popravek-dopolnitev) ki jo mora predlagatel štrcnoti.

No, sej to je nareto. Urednik lehko po mili vole ke šte dela z določeno besedo, jo dopuni, poprovi, zbriše, ... Navoden uporabnik pa lehko besedo samo vpiše s tistin obrazcon.

Dejan, jaz biv zvezi s ten meja eno pripombo. Fčera sen namreč vstava notri besedo GLAŽOVINA, ki si jo ti spremenje v GLAŽOVJE. Jas mislin ka bi blo bojše, ka bi ti recimo vstava obe besedi, ker negi rečejo -takak si napisa- glažovje, v našen kunci (Šalinci) od koder sen , pa smo skoz rekli glažovina. Mislin ka sta obo izraza pravilna.

Pozdrovleni Legionar. Moš praf. Prleške reči mojo več različic, dostikrot pa je pomen iste reči odvisen ot tega o čen se guči. Zato je ne dobro, ka se tak ajnfoh besede devlejo v rečjak. To sen tüdi poveda, gda sen predlaga uredniški odbor, gi bi gda se nabere zadosti novih reči fküp stopja no odločja. Namerno sen zaj nüca za besedo prleški izraz \"reč\". Reč pa tüdi nekja kaj ne vemo kaj je \"tista reč tan\". Zato bi rečjak bilo dobro rihtati podobno kak SSK (slovar. sl.knjižnega jezika). lehko bi uredniški odbor meja konferenco tak kak f \"pogovori v živo\", gi bi se mu prleško reklo \"pogučovaje\".

Legionar je napisal/a:

Dejan, jaz biv zvezi s ten meja eno pripombo. Fčera sen namreč vstava notri besedo GLAŽOVINA, ki si jo ti spremenje v GLAŽOVJE. Jas mislin ka bi blo bojše, ka bi ti recimo vstava obe besedi, ker negi rečejo -takak si napisa- glažovje, v našen kunci (Šalinci) od koder sen , pa smo skoz rekli glažovina. Mislin ka sta obo izraza pravilna.

Ja, dobro. No, či smo že pri ten; pa v slovensken knjižnen GLAŽEVINA tüdi pomeni črepinje ali mogoče kej drügega?

Ja glaževina je glažovina po naše

glaževina -e ž (a) nižje pog. steklene črepinje:
stopati po glaževini / urezal se je z glaževino

Aha. No, ke se prleškega dialekta pa besed tiče, je to resen zlo zakomplicerana stvaro, to jaz ki slüžbeno hodin po prleških kmetijah tüdi son vidin. :jaaa: Moš kakšo prleško besedo v različnih variacijah. Primer: v Lotmerki ali Šalincih ma krava rogel, v Vučji vesi pa rogea. Ista beseda samo zodja črka je drgačik in s totega vidika je treba biti pazljiv pri slovari, ker so izgovorjave različne, čiglih gre za isto besedo, pa mogoče razliko samo v kakši črki. Zlo raznolika je tota naša prleščina, zato pa tüdi razmin, ka včosik enostavno ne gre vseh variacij ene besede vpisati v slovar, ker enostavno mogoče sfali placa. :hehe: