Kebab v Lotmerki [19] - Forum

Jaz man 100x rajši domoči tunken flajš, enkrat pa je naš čeh prnesa dumu kebap, pa je :zverizjeni: babica malo probala, je celi vikend drislala, ka smo se že za penzijo strošili :panika:

Tüdi jas man zlo rat meso s tünke, že ot malega, samo opstoja en problen, ka se ga ne dobi povsodik po Sloveniji. Fčosik pride tüdi v Gorico, samo je bole malo podoben Tünkenflejši, samo piše najen da je to.
Zato de v bodočnosti mogoče bojše, se so ga letos v začetki oktobra zaščitili in tisti ke de ga odova, de se moga držati pravil. Sen misla toti člonek že te gor dati, pa so ble volitve in sen reka ,mogoče gda kasne in zaj je prilika, ke je po govora o ten. :toja:
****************************************************************
Zaščiten slovenski proizvod tudi prleška tünka
Ime proizvoda je zaščiteno na celotnem območju EU-ja
8. oktober 2010 ob 17:57
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA
Na seznam zaščitenih proizvodov v Evropski uniji so uvrstili tudi prleško tünko. Tünka je tako peti slovenski proizvod, ki je zaščiten na evropski ravni.

Evropska komisija je prleško tünko uvrstila na seznam proizvodov z zaščiteno geografsko označbo. S to označbo se zaščitijo kmetijski pridelki in živila, ki so pridelani ali predelani na določenem geografskem območju in imajo posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz tega geografskega območja.

Ko je proizvod registriran pri Evropski komisiji, je s tem ime proizvoda zaščiteno na celotnem območju EU-ja pred potvorbami, zlorabami, posnemanjem in drugimi praksami, ki potrošnika lahko zavajajo glede resničnega porekla proizvoda. Med slovenskimi izdelki, ki so zaščiteni na evropski ravni, so tudi belokranjska pogača, idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica in ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre.

Na ravni EU-ja sicer obstajajo tri različne oznake za zaščito kmetijskih pridelkov in živil. Poleg geografske označbe še označba porekla in označba zajamčena tradicionalna posebnost. Komisija mora nacionalne vloge za te tri označbe preučiti v roku enega leta od njihovega prejema. Če je vloga popolna, Evropska komisija v Uradnem listu EU-ja objavi povzetek vloge, nato pa lahko v roku šestih mesecev od objave države članice ali tretje države podajo ugovore na objavljene vloge. Če ugovorov ni, komisija proizvod registrira.

A. S.



PA BOKŽEGNE, TISTIN, KE MOTE MOŽNOST POJESTI KAKŠEN FALAT!

Sej je to tüdi na našen portali bilo objovleno -> Prleška tünka postala zaščiten slovenski proizvod v EU

Oprosti Dejan, fčosik kaj spregledan, zato se opravičüvlen, mogoče je še gdo to spregleja , pa je plus, ka smo še enkrat šli na toto temo. :jaaa:

:vuuhuu: TÜNKA JE PRIZNANA KEBAB PA SE TRŽI :vuuhuu: PA TO PO CELI EVROPI

Me čüdi ka se še je nobeden ne nejša ke bi tünka sendviče odova....pa prleške dobrote...tak ka bi blo za hitro pojesti...stoječki ali ležečki... :jaaa:

Zvončica, enkrat letos smo že rekli, da bi toti, ke bi odova tünko propadna, se mojo lidje fsi duma tünkino meso in ga nebi küpüvali. Tistih neke turistof ka jih hodi okoli, pa tüdi nebi napravlo kšefta, zato ke so ne navajeni tünke in jo le retki jejo. :mislec:

Dejan je napisal/a:

Enkrat bi mogli nareti turnejo po totih kebabih v Lotmerki pa malo dokumenterati pa objaviti rezultate, ge je nejbojši kebab :hihihi:

Jernej, to je ista finta kak tiste konzerve, segre pa požeri. Pridi rejši v Lotmerk, ma mija tü šla na kebab.

Ja pa to venda res nemre dobro biti Fsega se tüdi ne do v pakl pa f piksno spraviti. Tak kak tisti špricar v piksni :mrtvomrtev:

Ja ja, točno, tisti špricar f piksni je zmaga :hehe:

Nemški Turek, ki je \"izumil\" kebab v kruhu, nagrajen za življenjsko delo

Berlin - MMC RTV SLO
Čebula, solata, meso in kruh - sestavine prvega \"döner kebaba\", ki so ga leta 1972 postregli v Nemčiji. Stal je 1,50 marke.

Teh časov se te dni spominja zdaj 78-letni Kadir Nurman, \"oče dönerja\", ki je dobil nagrado stanovskih kolegov za življenjsko delo. Prav on naj bi namreč prvič na nemških tleh leta 1972 postregel to turško jed. V prodajalni sladoleda na železniški postaji Zoo je prodal prvi döner v nekvašenem testu.

Hitro pripravljena jed za hiter življenjski slog
\"V Turčiji ga strežejo na krožniku, ne v kruhu,\" pravi Nurman, ki je v soboto dobil nagrado za življenjsko delo na sejmu podjetnikov v industriji kebabov. Kot prodajalec sladoleda je Turek opazoval, kako so ljudje po gospodarskem razcvetu v povojnih letih v Zahodnem Berlinu živeli vse hitreje in imeli vse manj časa za obroke.

\"Zato sem razmišljal, kako bi döner lahko prilagodil spremembi prehranjevalnih navad,\" pripoveduje danes 78-letnik, ki ga stanovski kolegi kličejo kar \"oče dönerja\". Zato je rezine mesa, postrgane z večjega kosa na palici, dal v kruh, dodal nekaj zelenjave, in okusna jed je bila pripravljena.

A spominja se, da so bili začetki težki, saj so bili Berlinčani sumničavi do nove jedi. Samo njegovi rojaki in arabska mladina so na začetku pokazali nekaj navdušenja nad döner kebabom.

Na tisoče delovnih mest in milijarde evrov
Nikoli si ni mislil, da bo njegova jed osvojila najprej vso Nemčijo in nato še druge konce sveta. Danes imajo prodajalci kebabov celo svoj sejem, döner pa velja za najljubšo hitro prehrano Nemcev. Ta panoga je ustvarila na tisoče delovnih mest. Kot pravi predsednik zveze turških proizvajalcev dönerjev v Evropi Tarkan Tasyumruk, so na začetku dobe dönerjev prodajalci zaslužili okrog 300 mark na dan, lani pa so samo v Nemčiji \"obrnili\" 2,7 milijarde evrov, po Evropi pa 3,5 milijarde. V Nemčiji danes obstaja kar 17.000 prodajaln dönerja.

\"Ta uspeh me zelo veseli,\" pravi Kadir Nurman, ki se je v Nemčijo priselil leta 1960. Najprej je živel v Stuttgartu, nato pa se je preselil v Zahodni Berlin. Pojasnila, od kod takšen uspeh, pa nima. S svojim \"odkritjem\" je ne le zagotovil številna delovna mesta, ampak je prispeval tudi k boljši vključitvi v Nemčiji živečih Turkov, je na sejmu, kjer so Nurmanu podelili priznanje, poudaril turški veleposlanik v Berlinu Ahmet Acet.

Turki posnemajo nemške Turke
Kadir Nurman sem ter tja še poje kak döner. Leta 1990 je šel v pokoj, a z dönerjem, kot pravi, ni obogatel, saj svoje pogruntavščine ni zaščitil pod blagovno znamko. Ponosen pa je predvsem na to, da zdaj tudi v Turčiji jedo döner v kruhu. \"Pri tem so se Turki zgledovali po nemški navadi,\" zadovoljno pove.

Za nekatere pa je izumitelj \"döner kebaba\" drugi nemški Turek: Mahmut Aygun, ki je umrl leta 2009. Ta naj bi prvi tovrsten prigrizek postregel 2. marca 1971 v svoji restavraciji Hasir. Prav on naj bi prvi pripravil tudi jogurtov preliv, ki ga po željah strank dodajajo tej jedi.

A. K., po ZDF-ovi spletni strani heute.de


lani pa so samo v Nemčiji \"obrnili\" 2,7 milijarde evrov, po Evropi pa 3,5 milijarde. Ke se penes obrne f toten posli, še posebe v Nemčiji.

MHA, fajn, da si napisa malo zgodovine kebaba, samo mene tüdi to ne prepriča, da bi ga ja. Se mi zdi, da je preveč sumlivo kej bi lehko bilo fse v kebabi, zato rejši pojen ke drügega.

tak bon poveda...meni se je zgodilo pred cejton ka me je \"stroi šef\"ke mo štant pri tuše nadira pa prepričova ter grozija z vprašanje ki sem doma itd...ka ne hodin k jeme jest kebapa...mislin človik lehko hodi jest kun mu paše in z kun in mi nede nikomu guča kun nej hodin jest...pa še vsi so preveč vsiljivi tan pa \"sladki\"

Gorgona, to pa skoro ne vervlen, pa brez zamere.

Klasika pa je z albanci keri odovlejo sladoled, kebab, hamburgere & co, ka imajo tiste fore gda te vidi reče \"nisam te že dugo videl, nič ne prideš da ližeš slaoled\".

To ne smeš vzeti, ka te nešče nadira, gorgona, tak kak si ti napisa, pač to tak finte imajo ka animirajo narod ka pridejo k njim na sladoled, kebab & co, tega se s cajton navadiš pa se smeješ ko to doživiš in to je vse.

More se priznati da so ljudje sposobni, zelo so kulturni do vsakega, včasih malo tudi preveč in imaš občutek da ti je kdo zlezel v debelo črevo, ampak boljše pretirana vljudnost kot nesramnost.

Je pa res , da je v lotmerki tak daleč prišlo ka nemaš nekšne ponudbe hrane in vrhunec ti je ka si lehko kupiš kebab, hamburger, pizzo.

Meni ta kebab ni nič posebnega, je povprečen, lahko rečem da sem v angliji in nemčiji jedel boljšega.
Ko pa nekaj na hitrico rabiš zvečer pojesti, potem lakota ne sprašuje kakšno je ampak glavno da je.

Sicer pa , o okusih se ne razpravlja, vsak ma svoj občutek.

No zobl, se ravno ne strinjam, da v Ljutomeru nimaš kaj za jesti.

Imaš trgovine, si kupiš hrano in si doma v miru pripraviš. :toja:

Pa še najceneje je. :toja: :jaaa:

Žalostno pa je, ker razen v kakšnih izbranih gostilnah, ki jih lahko prešteješ na prste, ne moreš dobiti pristne domače SLOVENSKE hrane. :mislec: :hjooj:

Jah no, či nekak sklepam sam po sebi, potem pristno domačo slovensko hrano najrašji jem doma. Zato ker je doma najboljša. Če pa jo jem v kakšni gostilni, pa zame ni več domača,
ampak gostilniška. Jaz mislim, da pač različnost na tem področju ni noben problem; načeloma
ne vidim problema v tem, če premoremo v Sloveniji recimo šiptarske fast-food kioske,
pa kitajske restavracije, italijanske, mehiške, pa tudi pristne slovenske (kolko je pač te
ponudbe). Greš pač kamor ti srce poželi in kamor si pač v določenem trenutku zaželiš. Če se ti zalušta pizza greš v pizzerijo, če kebab greš na kebab, če raca po sečuansko, potem greš
pač v kitajsko restavracijo. Če pa hajdinski žganci, pa tudi to najdeš.

pravični je napisal/a:

No zobl, se ravno ne strinjam, da v Ljutomeru nimaš kaj za jesti.

Imaš trgovine, si kupiš hrano in si doma v miru pripraviš. :toja:

Pa še najceneje je. :toja: :jaaa:

Žalostno pa je, ker razen v kakšnih izbranih gostilnah, ki jih lahko prešteješ na prste, ne moreš dobiti pristne domače SLOVENSKE hrane. :mislec: :hjooj:

Več lidi, več okusof in k sreči se za fsokega do ke dobiti pa nej bo oštarija, štacün ali šiptarski kiosk.
Praf je tak, izbira pa je odvisna ot fsokega posameznika. :jaaa: