Na Miklošičevih dnevih pripravili okroglo mizo »Migracije danes«
12. Miklošičevi dnevi so postregli z okroglo mizo z izredno aktualno vsebino. V goste so povabili tri tujce, ki so v Sloveniji našli svoj drugi dom.
Okrogla miza »Migracije danes«
Miklošičevi dnevi, že dvanajsti po vrsti, so postregli z okroglo mizo z izredno aktualno vsebino. Namen okrogle mize z naslovom »Migracije danes« je bil udeležencem, predvsem dijakom tretjih in četrtih letnikov Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, približati migracije kot aktualen družbeni pojav, ki se tiče tudi nas Slovencev.
V goste so povabili tri tujce, ki so v Sloveniji našli svoj drugi dom. Z
Beverly Landricombe iz Velike Britanije, Maho Ahmed iz Jemna in njenim
možem Talha Ahmed iz Pakistana so se pogovarjali o njihovem življenju
pri nas, morebitnimi težavami in prednostmi, ki jih ponuja naša družba, o
stereotipih. Pogovor je vodila profesorica sociologije na GFML Sonja
Ferčak, poleg gostov pa je na okrogli mizi spregovoril tudi profesor
zgodovine mag. Jernej Jakelj, ki je osvetlil zgodovinski pregled
migracij in odnos do le-teh danes.
Beverley Landricombe, ki v Sloveniji živi z družino že 8 let, se je priselila iz Anglije, ko so bili otroci stari 2 leti. Pred prihodom o naši državi ni vedela prav veliko, informacije je poiskala na internetu. Želela je, da bi njeni otroci živeli v mirnem in zdravem okolju. Pravi, da je na začetku imela nekaj težav z birokracijo in če bi vlada postorila kaj na tem področju, bi proces integracije tujcev v slovensko družbo lahko potekal hitreje. Omenila je, da država nudi brezplačni tečaj slovenščine le za priseljence iz t.i. tretjih držav, ne pa iz Evrope. Evropejce namreč ura učenja slovenskega jezika stane 25 evrov. Dodala je, da njena otroka tekoče govorita slovenščino. Pri nas ji je zelo všeč raznolika pokrajina, prijazni sodelavci. V Sloveniji se še vedno počuti kot Angležinja, a je do svoje nove domovine lojalna in jo spoštuje.
Maha Ahmed je mlada farmacevtka iz mesta Aden v Jemnu. Pri nas živi šele eno leto, družinsko vizo za bivanje v Sloveniji pa je dobila zaradi moža, ki se je priselil k nam prej zaradi službe. Ko je prvič slišala za Slovenijo ni niti vedela kje se nahaja, zato tudi ni poznala nobenih stereotipov. Vedela je, da bodo kultura, podnebje, življenje povsem drugačno, kot pa je bila vajena, zato se je na to pripravila. Na začetku jo je motilo, da so ljudje na ulici vanjo strmeli (nosi naglavno ruto/hijab), zdaj se je tega že privadila. Na andragoškem zavodu čaka na tečaj slovenskega jezika, sicer se uči le-tega doma sama oz. preko druženja s prijatelji. Je namreč zelo aktivna pri Amnesty International, kot prevajalka pomaga beguncem v Šentilju. Zaenkrat ji je pri nas všeč, še zlasti mesto Maribor in bujna narava.
Talha Ahmed je Pakistanec, ki se je rodil in odraščal na Nizozemskem. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma kot član verske skupnosti Ahmadija, ki deluje v okviru Društva za razumevanje islama. Posebnega tečaja slovenskega jezika ni obiskoval, čeprav slovensko kar dobro razume. Meni, da je na začetku bivanja pri nas dobil občutek, da smo Slovenci do tujcev nezaupljivi, saj so nekateri sosedje v bloku prijazno gesto, čestitko za novo leto, razumeli narobe in mu jo vrnili v njegov poštni nabiralnik. Obiskal je že Postojnsko jamo, kmalu si želi obiskati še Bled.
Za popestritev že tako zanimive okrogle mize je poskrbela premiera kratkega filma GFML ZA človekove pravice, ki je najnovejši filmski izdelek dijakov tretjega letnika.
Okroglo mizo »Migracije danes«, ki je bila v Domu kulture v Ljutomeru, je bilo mogoče v živo spremljali preko svetovnega spleta, s čimer je Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer znova poskrbela, da je bil zanimiv dogodek viden širši množici.
Beverley Landricombe, ki v Sloveniji živi z družino že 8 let, se je priselila iz Anglije, ko so bili otroci stari 2 leti. Pred prihodom o naši državi ni vedela prav veliko, informacije je poiskala na internetu. Želela je, da bi njeni otroci živeli v mirnem in zdravem okolju. Pravi, da je na začetku imela nekaj težav z birokracijo in če bi vlada postorila kaj na tem področju, bi proces integracije tujcev v slovensko družbo lahko potekal hitreje. Omenila je, da država nudi brezplačni tečaj slovenščine le za priseljence iz t.i. tretjih držav, ne pa iz Evrope. Evropejce namreč ura učenja slovenskega jezika stane 25 evrov. Dodala je, da njena otroka tekoče govorita slovenščino. Pri nas ji je zelo všeč raznolika pokrajina, prijazni sodelavci. V Sloveniji se še vedno počuti kot Angležinja, a je do svoje nove domovine lojalna in jo spoštuje.
Maha Ahmed je mlada farmacevtka iz mesta Aden v Jemnu. Pri nas živi šele eno leto, družinsko vizo za bivanje v Sloveniji pa je dobila zaradi moža, ki se je priselil k nam prej zaradi službe. Ko je prvič slišala za Slovenijo ni niti vedela kje se nahaja, zato tudi ni poznala nobenih stereotipov. Vedela je, da bodo kultura, podnebje, življenje povsem drugačno, kot pa je bila vajena, zato se je na to pripravila. Na začetku jo je motilo, da so ljudje na ulici vanjo strmeli (nosi naglavno ruto/hijab), zdaj se je tega že privadila. Na andragoškem zavodu čaka na tečaj slovenskega jezika, sicer se uči le-tega doma sama oz. preko druženja s prijatelji. Je namreč zelo aktivna pri Amnesty International, kot prevajalka pomaga beguncem v Šentilju. Zaenkrat ji je pri nas všeč, še zlasti mesto Maribor in bujna narava.
Talha Ahmed je Pakistanec, ki se je rodil in odraščal na Nizozemskem. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma kot član verske skupnosti Ahmadija, ki deluje v okviru Društva za razumevanje islama. Posebnega tečaja slovenskega jezika ni obiskoval, čeprav slovensko kar dobro razume. Meni, da je na začetku bivanja pri nas dobil občutek, da smo Slovenci do tujcev nezaupljivi, saj so nekateri sosedje v bloku prijazno gesto, čestitko za novo leto, razumeli narobe in mu jo vrnili v njegov poštni nabiralnik. Obiskal je že Postojnsko jamo, kmalu si želi obiskati še Bled.
Za popestritev že tako zanimive okrogle mize je poskrbela premiera kratkega filma GFML ZA človekove pravice, ki je najnovejši filmski izdelek dijakov tretjega letnika.
Okroglo mizo »Migracije danes«, ki je bila v Domu kulture v Ljutomeru, je bilo mogoče v živo spremljali preko svetovnega spleta, s čimer je Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer znova poskrbela, da je bil zanimiv dogodek viden širši množici.
