Za njimi temeljna dela svetovne književnosti

Decembra meseca so članice in člani literarnega krožka v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, pod vodstvom Bee Baboš Logar zaključili letošnjih pet tem o temeljnih delih svetovne književnosti. Po Homerjevi »Iliadi«, »Don Kihotu« španskega pisatelja Cervantesa, »Božanski komediji« italijanskega pesnika Danteja ter Goethejevem »Faustu« je tokrat za poslastico bil na programu še »Hamlet« Williama Shakespeara. V sredo, 9. decembra popoldne, je v predprostoru domske knjižnice zelo izvirno in poglobljeno predstavila to zapisano tragedijo članica literarnega krožka, prof. slovenskega jezika Marjanca Ferko Omahen.

Tragedija iz leta 1602 v petih dejanjih govori o danskem kraljeviču Hamletu, ki je razmišljujoč, razdvojen in premalo odločen, kar je še posebej razvidno iz njegovih samogovorov (Hamletov monolog z lobanjo: Biti ali ne biti ?). Vse to pripomore k nesrečnemu razpletu drame, saj Hamlet preveč razmišlja o samem bivanjskem svetu ter svoji vlogi v njem - da »uravna svet«, čeprav se za to ne čuti sposobnega. Je ob tem v sebi razdvojen in celo razmišlja o samomoru.

Ideja za Shakespearjevo tragedijo bi naj po mnenju strokovnjakov izhajala iz igre Thomasa Kyda »Prahamlet«, je pa podobna zgodba izpisana tudi v zgodnjesrednjeveški zgodovini Danske Saxa Grammaticusa iz 12. stoletja. Ob tem je seveda treba imeti v vidu, da gre za čas prehoda iz srednjega v novi vek, ko se je vse še zaupalo in verjelo bogu. Z nastopom renesanse pa usodo vzame posameznik v svoje roke, o vsem odloča sam ter se več ne vprašuje ob tem o volji boga.

Članice in člani literarnega krožka so zaploskali Marjanci Ferko Omahen za odlično predstavitev Shakespearjeve tragedije ter se še sami s svojimi razmišljanji »dotaknili« klasičnega gledališkega dela, ki še sedaj vedno znova in znova gledališke ustvarjalce navdihuje za vedno nove uprizoritve, vsakemu izmed bralcev pa ponuja snov za poglobljen razmislek o vlogi posameznika v družbi.