Radgonski potapljači so se predstavili na XVIII. božično - novoletnem potopu

Radgonska GA-PO-RA (GAsilski POtapljači RAdgone) je zadnjo soboto v letu 2015, na Štefanovo ter praznik samostojnosti in enotnosti, na ribniku v Podgradu pripravila tradicionalni, že 18. potop. Tokrat se je osem potapljačev, v sklop rednega izobraževanja potapljaške enote, podalo pod led, kjer so iskali morebitne utopljence. V vodo je sicer šlo osem potapljačev: Bogdan Šajnovič (najstarejši potapljač sploh, ki je nastopil vseh 18 potopov), Igor Zemljič, Denis Zupančič, Boris Mauko, Boris Brus, Marko Šajnovič (vodja GAPORA), Gregor Leben in David Šebjanič, drugi člani pa so pomagali »na suhem«. Poleg usposabljanja za potope v hladni vodi, ki je tokrat imela med eno in štiri stopinjami, so potapljači preizkusili tudi dodatno toplotno zaščito in hladnejšemu vremenu prilagojeno opremo. Kljub temu pa jim najbrž ni bilo prijetno, saj je bilo tudi na prostem zelo mrzlo, okoli ničle.

Enota za reševanje iz vode in z vode GA-PO-RA, ki že natanko 39 let deluje v okviru PGD Gornja Radgona, in ki je vedno na preži za reševanje, če je to potrebno, torej ni mirovala niti ob letošnjih božično – novoletnih praznikih. Poleg rednega »dežurstva«, bog ne daj če bi se kaj zgodilo, so namreč radgonski potapljači, tudi tokrat ob koncu letnih praznovanj, in ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, pripravili svoj tradicionalni potop, ki je letos potekal pod tankim ledom. Kljub temu je potop v Podgradu potekal, tako kot so načrtovali. Številni obiskovalci in gledalci predstavitve radgonskih potapljačev, med katerimi so bili tudi številni gostje iz drugih delov države, katero je strokovno komentiral starosta med potapljači Brane Klun, so lahko spremljali zanimive in atraktivne potope, čeprav letos niso imeli ledu, da bi iskali utopljence ter reševali izpod ledu. Vsi skupaj so bili veseli, da je šlo le za vajo, kot če bi dejansko iskali utopljence. Kot se spodobi pa ne mrzlo vreme in ne mrzla voda nista motila pogumnih fantov, ki so se podali v globine, mraz pa so čutili le med oblačenjem in slačenjem, v vodi pa so uporabljali "suhe" in "mokre" obleke.

V GAPORA imajo več deset članov, samo petnajst izmed njih je operativcev, ki letno morajo posredovati večkrat, najbolj pogosto pa iščejo utopljence, a tudi druge aktivnosti in reševanja jim niso tuja. S svojo tradicionalno "Štefanovo" predstavitvijo pa so vsi skupaj zaključili sezono. In po tistem, kar smo lahko videli, ko so mnogi občudovali pogumno početje mladih fantov, je gotovo, da omenjena športno rekreativna in tudi reševalna dejavnost na tem območju nikoli ne bo zamrla. Med samimi potapljači je bil tudi vodja radgonskih potapljačev Marko Šajnovič, ki je mimogrede tudi načelnik Podvodne reševalne službe Slovenije (PRS)  Znano je sicer, da se pogosto dogajajo utopitve, v zimskem času tudi pod ledom, ko predvsem mladi ne upoštevajo navodil, da na vsakem ledu ni dobro drsati, in zato potapljači morajo biti pripravljeni. Vodja radgonskih potapljačev nam je povedal, da veliko pozornost namenjajo pomlajevanju svojih vrst, ter da imajo potapljači odlično podporo lokalne skupnosti, saj brez tega ne bi šlo. ker gre za izjemno drago dejavnost.

Kljub velikemu pogumu vsakega izmed njih, pa si nihče ne želi, da bi morali pogosto resno posredovati ter reševati ljudi ali premoženje oz. celo iskati utopljence, kar se je tudi v letih 2014 in 2015 zgodilo kar nekajkrat. Reševanje in iskanje utopljencev je sicer predvsem delo specialne enote PRS (podvodno reševalna služba), ki skupaj s kolegi iz Murske Sobote skrbijo za področje Pomurja. Poleg omenjene enote je tukaj operativna enota, kjer so vsi drugi člani društva za delo na vodi in pod vodo, vsi skupaj pa, poleg domačih potopov, iskanj utopljencev, reševanja premoženja, sodelujejo tudi pri čiščenju podvodnih terenov, zlasti v reki Muri, a tudi v drugih jezerih, gramoznicah, ribnikih ipd. V GA-PO-RA imajo tudi rekreativce za katere organizirajo posebne rekreativne potope. Sicer pa so se tokratne vaje potopa udeležili tudi člani poveljstva Štaba civilne zaščite Gornja Radgona, bilo pa je tudi veliko gostov od blizu in daleč, ki so se skupaj znova lahko prepričali, da so potapljači pripravljeni, vsekakor pa ne oni in ne kdorkoli drugi, si ne želi, da bi jim bilo treba redko, ali celo pogosto posredovati... Letno sicer morajo potapljači iskati povprečno štiri utopljence, največ pa jih je bilo do devet na leto, še večkrat pa izpod gladine vode iščejo materialne dobrine ter tudi odvržene smeti.