Kultura in izobraževanje
Ljutomer bo gostil znane igralce v predstavi Josifa Brodskega Demokracija
Za rezervacije pokličite na 02 584 9787 ali se oglasite vsak dan med 8.00 in 13.00 v Domu kulture

V Domu kulture Ljutomer bomo spet gostili znane igralce, člane ansambla
SNG DRAMA iz Ljubljane, v sredo, 17. februarja, ob 19.30 v predstavi
Josifa Brodskega DEMOKRACIJA. Za rezervacije pokličite na 02 584 9787
ali se oglasite vsak dan med 8.00 in 13.00 v Domu kulture (vhod pod
balkonom, pisarna JSKD Ljutomer).
Duhovita
in nenavadno zapisana igra Brodskega je jedka politična satira in še
več kot to - je odkrito in neprizanesljivo razmišljanje o tržnih
mehanizmih, ki edini poganjajo postmoderno družbo.
Vladajočo garnituro, skrčena na pet figur, predstavljajo Jernej Šugman kot predsednika države, Bojan Emeršič kot minister za notranje zadeve in pravosodje, Jurij Zrnec kot finančni minister, Silva Čušin kot ministrica za kulturo in tajnica Barbara Ribnikar. Režija Matjaža Zupančiča in dramaturgija Darje Dominikuš odraža »tranzicijski« kontrast med prvim dejanjem, ki diagnosticira oblastni sindrom majhne socialistične države, in drugim, ki markira taisti sindrom taiste majhne, vendar po novem kapitalistične države. Scenografija Alena Ožbolta ta kontrast le dodatno podčrta. V ozadju obeh delov dogajanja je namreč kopica simbolov: v prvem delu so to grbi, zastave, srpi in kladiva, Lenini in podobna ikonografija socializma, v drugem pa različni korporativni logotipi - CNN-ov, Applov, Siemensov in drugi - med katerimi smo pogrešali kakšnega domačega, npr. NLB-jev. Tudi kostumografija Bjanke Adžić Ursulov uspešno poudari razliko med socializmom in kapitalizmom, morda le rahlo preveč očitno.
S kar veliko glasbe sledi predstava trendu pevskih vložkov na sceni, kar vzpostavlja pomenljive vzporednice s kabaretskimi tridesetimi leti preteklega stoletja, v katerih je bila muzika pogosto maska kritičnosti. Jani Kovačič je pripravil songe, v katerih zelo nazorno izraža jezo nad obstoječim. Enega, ki komentira vlogo policije, prepričljivo odpoje notranji minister. En verz gre nekako takole:
»Če kdo ruši privilegijev sistem, tedaj naglo lom' po njem.«
Po predstavi druženje z žlahtnim vinarjem VINO ŠKRGET.
Vladajočo garnituro, skrčena na pet figur, predstavljajo Jernej Šugman kot predsednika države, Bojan Emeršič kot minister za notranje zadeve in pravosodje, Jurij Zrnec kot finančni minister, Silva Čušin kot ministrica za kulturo in tajnica Barbara Ribnikar. Režija Matjaža Zupančiča in dramaturgija Darje Dominikuš odraža »tranzicijski« kontrast med prvim dejanjem, ki diagnosticira oblastni sindrom majhne socialistične države, in drugim, ki markira taisti sindrom taiste majhne, vendar po novem kapitalistične države. Scenografija Alena Ožbolta ta kontrast le dodatno podčrta. V ozadju obeh delov dogajanja je namreč kopica simbolov: v prvem delu so to grbi, zastave, srpi in kladiva, Lenini in podobna ikonografija socializma, v drugem pa različni korporativni logotipi - CNN-ov, Applov, Siemensov in drugi - med katerimi smo pogrešali kakšnega domačega, npr. NLB-jev. Tudi kostumografija Bjanke Adžić Ursulov uspešno poudari razliko med socializmom in kapitalizmom, morda le rahlo preveč očitno.
S kar veliko glasbe sledi predstava trendu pevskih vložkov na sceni, kar vzpostavlja pomenljive vzporednice s kabaretskimi tridesetimi leti preteklega stoletja, v katerih je bila muzika pogosto maska kritičnosti. Jani Kovačič je pripravil songe, v katerih zelo nazorno izraža jezo nad obstoječim. Enega, ki komentira vlogo policije, prepričljivo odpoje notranji minister. En verz gre nekako takole:
»Če kdo ruši privilegijev sistem, tedaj naglo lom' po njem.«
Po predstavi druženje z žlahtnim vinarjem VINO ŠKRGET.


