Mladi so se učili pripravljati domače jedi
Številni otroci iz Prlekije in drugod na I. mladinskem kuharskem taboru, ki ga je pripravilo Društvo za ohranitev jedi naših babic
I. mladinski kuharski tabor
Že februarja letos, ko so v Vogričevcih pri Ljutomeru, na sončni strani prleških vinorodnih hribčkov, ustanovili Društvo za ohranitev jedi naših babic, ki so ga poimenovali Kihača (kuhalnica), so ustanovitelji povedali, da bo osnovni namen društva predvsem poučevanje odraslih in mladostnikov o zdravem načinu prehranjevanja z željo, da se ohranja spomin na jedi tamkajšnjih babic. Cilji, ki jih je društvo zastavilo, so predvsem: Doseči odgovoren način razmišljanja o zdravi prehrani; Člane in ostalo zainteresirano javnost proučiti o zdravi prehrani; Ohranjati tradicionalno Prleško kulinariko; spodbujati znanje o tradicionalni Prleški kulinariki in ga prenašati na mlajše rodove; Raziskovanje in ohranjanje prleške kulinarike; Odprtost društva za nove kreativne ideje...
In že pet mesecev pozneje, v teh vročih poletnih mesecih, so pri društvu
Kihača zavihali rokave in z besed prešli na dejanja. Uspešno so
namreč pripravili tridnevni, I. mladinski kuharski tabor, ter na ta
način uspešno pričeli z izpolnjevanjem svojega poslanstva. "V svojem
programu smo zapisali, da se bo društvo med drugim ukvarjalo z
mladostniki. Da se naučijo kritično razmišljati o hrani in sestavinah,
da spoznajo procese priprave tradicionalnih jedi naših babic in na tak
način prenašajo znanje v naslednje rodove. Ideja o organizaciji
mladinskega kuharskega tabora se je pojavila zelo hitro po ustanovitvi
in kmalu so bili narejeni prvi koraki v to smer. Sama ideja nam je v
društvu predstavljala konkreten izziv, tako po organizacijski, kot po
plati kadrov. Pa vendar smo izkušnje starejših članov in zagnanost
mlajših združili in uspešno načrtovali, organizirali ter sedaj tudi
zaključili 1. mladinski kuharski tabor, ki se ga je udeležilo 12 otrok
in mladostnikov", nam je povedal tajnik društva Kihača, Ivan Kraljič.
Sam tabor je potekal na različnih lokacijah, vse skupaj pa se je začelo na sedežu društva v Vogričevcih, kjer je poznavalec užitnih gob Franc Slokan, udeležencem predstavil sproščeno hojo in vzdušje v gozdu ter seveda tudi užitne gobe. Otrokom je podal tudi navodila o obnašanju v gozdu in nasploh v naravi, kjer veljajo druge zakonitosti kot v mestu ali na vasi. Udeleženci so pozorno poslušali razlago o užitnih gobah ter o obnašanju in se z veseljem podali v gozd, da teorijo prelijejo v prakso. Gobarjenje je bilo bolj ali manj uspešno, saj so nabrali kar nekaj gob. Najbolj uspešna pri tem je bila Sanja in si na ta način pridobila naziv »glave v kuhinji« za ta dan. Po prihodu iz gozda je pot udeležence vodila na ogled dveh mlinov kjer meljejo zrnje na stari in novi način. V mlinu Stajnko v Gajševcih je gospodar pojasnil kako mlin deluje in kako iz zrnja nastane moka, podaril je tudi potrebno moko za kuhanje žgancev in še pogostil vse udeležence, ki so šli še v Veržej, kjer so si ogledali znameniti Babičev mlin na Muri. Po ogledu obeh mlinov so se odpeljali do Ranča Jureš v Babincih, kjer so jim odstopili zunanje prostore za kuho. Kmalu po prihodu je bilo vse pripravljeno za pričetek kuhanja gobove juhe po receptu babic.
Motor tabora Igor Slokan je zbral tri recepte za gobovo juho, in sicer od babic udeležencev, Marije Slokan, Danice Zadravec in Marije Vičar. Recept po katerem so udeleženci pripravljali juho je Igor povzel od vseh treh babic in ga predstavil udeležencem. Glavni kuhar Mitja Vozlič je razložil pomen kvalitetnih predpriprav za delo in pomen dobrega »mizen plasta«. Velik poudarek je bil na varni uporabi pribora. Pod budnim očesom mentorjev je kaj kmalu zadišalo po čebuli in nato po pravi gobovi juhi. Ko so bili kuhani še ajdovi in »ožejeni« žganci je sledilo kosilo, katerega si bodo udeleženci zapomnili še dolga leta, saj so jedli jedi, ki so jih z veliko truda in delovne vneme sami pripravili. Prvi dan so zaključili na Glavnem trgu v Ljutomeru s hladno sladoledno osvežitvijo.
Drugi dan sta bila vodji Jožef Črešnjevec in Ivan Kraljič, v piceriji Zvezda v Ljutomeru, jim je kuharski cheff Darko Brišar, pokazal moderno kuhinjo z različnimi delovnimi postajami. Seveda je največ pozornosti požela peka pic, kar štiri so jih udeleženci hitro pohrustali in se odpravili na levi breg reke Mure, v Kapco, natančneje tamkajšnjo gostilno Malibu, kjer so si udeleženci razdelili improvizirane ribiške palice (bambusova palica, ribiška vrvica, trnek in plutovinast zamašek), in poskusili uloviti ribe za malico. Po ribolovu sledi malica in nekaj prostega časa za sproščanje odvečne energije ob igrah z žogo. Medtem so mentorji pripravili vse potrebno za naslednjo temo - filiranje ribe. Igor in Mitja sta prikazala celoten proces filiranja, ob tem sta posebej opozorila na vse pasti, ki načeloma kuharje čaka pri tem početju. Otroška iznajdljivost in navodila mentorjev kmalu pokažejo rezultate in ribe postanejo lepi fileji, ki kar kličejo po nadaljnji kuharjevi obdelavi. Po ribah so se udeleženci spet lotili kuhanja gobove juhe, predvsem da obnovijo znanje in se na tak način pripravijo na nedeljski izziv. Juha, ribji fileti in krompirjeva solata so odlično teknili.
Zadnji dan tabora, so starši udeležence pripeljali na Ranč Jureš, kjer jih je po zboru čakalo resno delo, saj so staršem in drugim gostom morali pokazati, kaj so se naučili. Steklo je delo pri pripravi miz kjer so udeleženci naredili »mizen plast« ter pripravili kotličke. Kuhanja so se lotili z vso vnemo in resnostjo, saj so želeli pokazati naučeno znanje svojim staršem. Časa za malico zaradi preobilice dela ni bilo in vsaka skupina se je glede tega znašla po svoje. Mentorji so budno spremljali delo, da kakšna jed ne bi bila preveč svobodno zastavljena. Z motivacijo ni bilo težav in kmalu nas je prisotne omamil vonj gobove juhe. Ko je bila kuhana so jo skrbno naložili v sklede in odnesli na mizo, kjer so si jo lahko postregli starši in udeleženci piknika. S pričakovanjem so zrli v starše ko so le ti zajeli prve žlice. Pohvale so deževale iz vseh strani in v očeh otrok je bilo opaziti olajšanje. Otroci so se pridružili svojim staršem in jim s ponosom razložili kako so prišli do tako okusne juhe. Svoje so dodali žganci, ki so bili servirani na mizah. Starši, so morali priznati mojstrstvo svojih otrok in ugotovili, da je gobova juha v kombinaciji z žganci prav okusen in krepčilen dnevni obrok. Otroci so se dejansko naučili veliko koristnega in sploh končna ocena tabora je zelo visoka. Sledila je le še podelitev zasluženih potrdil o udeležbi in daril (celodnevna karta za kopanje v Biotermah in majica z logom društva Kihača), nato pa sproščen piknik. Podani so bili že prvi predlogi za 2. mladinski kuharski tabor, ki bo naslednje leto in tako je bil izdelan že prvi delovni osnutek.
S tem pa dogajanja še ni bilo konec, saj je bilo pred nami še ocenjevanje kvasenic, ki so jih ali spekle članice društva ali pa v imenu članic druge gospodinje. Na ocenjevanje se je tako prijavilo 11 kvasenic, komisijo pa so sestavljali vsi udeleženci piknika in starši otrok, ki so bili na taboru. Na podlagi ocenjevalnega lista je bilo časa za ocenjevanje eno uro. Tako so si lahko ocenjevalci v miru pogledali vzorce jih okušali in mnenje zapisali na ocenjevalnem listu. Po seštevanju točk je bilo jasno, da je najboljša kvasenica bila tista, ki jo je v imenu članice Manje Gospodarič spekla njena mama Lenčka Vrbnjak. Med članicami pa je bila najbolje ocenjena kvasenica Marije Slokan. Na pikniku so vsi plesa željni lahko potešili svojo željo, saj sta znana glasbenika Slavko Ahlin in Mark Tivadar dogajanje popestrila z živo glasbo.
Da je tabor bil zelo uspešen so poleg številnih donatorjev in sponzorjev, zaslužni, motorja tabora: Igor Slokan in Mitja Vozlič; mentorji: Aljaž Slokan, Aleš Maučec in Luka Radović; operativci: Franc Slokan, Slavko Ahlin, Laura Halabarec, Vlado Vičar, Marija Slokan, Marija Vičar, Jožef Črešnjevec in Ivan Kraljič.
Sam tabor je potekal na različnih lokacijah, vse skupaj pa se je začelo na sedežu društva v Vogričevcih, kjer je poznavalec užitnih gob Franc Slokan, udeležencem predstavil sproščeno hojo in vzdušje v gozdu ter seveda tudi užitne gobe. Otrokom je podal tudi navodila o obnašanju v gozdu in nasploh v naravi, kjer veljajo druge zakonitosti kot v mestu ali na vasi. Udeleženci so pozorno poslušali razlago o užitnih gobah ter o obnašanju in se z veseljem podali v gozd, da teorijo prelijejo v prakso. Gobarjenje je bilo bolj ali manj uspešno, saj so nabrali kar nekaj gob. Najbolj uspešna pri tem je bila Sanja in si na ta način pridobila naziv »glave v kuhinji« za ta dan. Po prihodu iz gozda je pot udeležence vodila na ogled dveh mlinov kjer meljejo zrnje na stari in novi način. V mlinu Stajnko v Gajševcih je gospodar pojasnil kako mlin deluje in kako iz zrnja nastane moka, podaril je tudi potrebno moko za kuhanje žgancev in še pogostil vse udeležence, ki so šli še v Veržej, kjer so si ogledali znameniti Babičev mlin na Muri. Po ogledu obeh mlinov so se odpeljali do Ranča Jureš v Babincih, kjer so jim odstopili zunanje prostore za kuho. Kmalu po prihodu je bilo vse pripravljeno za pričetek kuhanja gobove juhe po receptu babic.
Motor tabora Igor Slokan je zbral tri recepte za gobovo juho, in sicer od babic udeležencev, Marije Slokan, Danice Zadravec in Marije Vičar. Recept po katerem so udeleženci pripravljali juho je Igor povzel od vseh treh babic in ga predstavil udeležencem. Glavni kuhar Mitja Vozlič je razložil pomen kvalitetnih predpriprav za delo in pomen dobrega »mizen plasta«. Velik poudarek je bil na varni uporabi pribora. Pod budnim očesom mentorjev je kaj kmalu zadišalo po čebuli in nato po pravi gobovi juhi. Ko so bili kuhani še ajdovi in »ožejeni« žganci je sledilo kosilo, katerega si bodo udeleženci zapomnili še dolga leta, saj so jedli jedi, ki so jih z veliko truda in delovne vneme sami pripravili. Prvi dan so zaključili na Glavnem trgu v Ljutomeru s hladno sladoledno osvežitvijo.
Drugi dan sta bila vodji Jožef Črešnjevec in Ivan Kraljič, v piceriji Zvezda v Ljutomeru, jim je kuharski cheff Darko Brišar, pokazal moderno kuhinjo z različnimi delovnimi postajami. Seveda je največ pozornosti požela peka pic, kar štiri so jih udeleženci hitro pohrustali in se odpravili na levi breg reke Mure, v Kapco, natančneje tamkajšnjo gostilno Malibu, kjer so si udeleženci razdelili improvizirane ribiške palice (bambusova palica, ribiška vrvica, trnek in plutovinast zamašek), in poskusili uloviti ribe za malico. Po ribolovu sledi malica in nekaj prostega časa za sproščanje odvečne energije ob igrah z žogo. Medtem so mentorji pripravili vse potrebno za naslednjo temo - filiranje ribe. Igor in Mitja sta prikazala celoten proces filiranja, ob tem sta posebej opozorila na vse pasti, ki načeloma kuharje čaka pri tem početju. Otroška iznajdljivost in navodila mentorjev kmalu pokažejo rezultate in ribe postanejo lepi fileji, ki kar kličejo po nadaljnji kuharjevi obdelavi. Po ribah so se udeleženci spet lotili kuhanja gobove juhe, predvsem da obnovijo znanje in se na tak način pripravijo na nedeljski izziv. Juha, ribji fileti in krompirjeva solata so odlično teknili.
Zadnji dan tabora, so starši udeležence pripeljali na Ranč Jureš, kjer jih je po zboru čakalo resno delo, saj so staršem in drugim gostom morali pokazati, kaj so se naučili. Steklo je delo pri pripravi miz kjer so udeleženci naredili »mizen plast« ter pripravili kotličke. Kuhanja so se lotili z vso vnemo in resnostjo, saj so želeli pokazati naučeno znanje svojim staršem. Časa za malico zaradi preobilice dela ni bilo in vsaka skupina se je glede tega znašla po svoje. Mentorji so budno spremljali delo, da kakšna jed ne bi bila preveč svobodno zastavljena. Z motivacijo ni bilo težav in kmalu nas je prisotne omamil vonj gobove juhe. Ko je bila kuhana so jo skrbno naložili v sklede in odnesli na mizo, kjer so si jo lahko postregli starši in udeleženci piknika. S pričakovanjem so zrli v starše ko so le ti zajeli prve žlice. Pohvale so deževale iz vseh strani in v očeh otrok je bilo opaziti olajšanje. Otroci so se pridružili svojim staršem in jim s ponosom razložili kako so prišli do tako okusne juhe. Svoje so dodali žganci, ki so bili servirani na mizah. Starši, so morali priznati mojstrstvo svojih otrok in ugotovili, da je gobova juha v kombinaciji z žganci prav okusen in krepčilen dnevni obrok. Otroci so se dejansko naučili veliko koristnega in sploh končna ocena tabora je zelo visoka. Sledila je le še podelitev zasluženih potrdil o udeležbi in daril (celodnevna karta za kopanje v Biotermah in majica z logom društva Kihača), nato pa sproščen piknik. Podani so bili že prvi predlogi za 2. mladinski kuharski tabor, ki bo naslednje leto in tako je bil izdelan že prvi delovni osnutek.
S tem pa dogajanja še ni bilo konec, saj je bilo pred nami še ocenjevanje kvasenic, ki so jih ali spekle članice društva ali pa v imenu članic druge gospodinje. Na ocenjevanje se je tako prijavilo 11 kvasenic, komisijo pa so sestavljali vsi udeleženci piknika in starši otrok, ki so bili na taboru. Na podlagi ocenjevalnega lista je bilo časa za ocenjevanje eno uro. Tako so si lahko ocenjevalci v miru pogledali vzorce jih okušali in mnenje zapisali na ocenjevalnem listu. Po seštevanju točk je bilo jasno, da je najboljša kvasenica bila tista, ki jo je v imenu članice Manje Gospodarič spekla njena mama Lenčka Vrbnjak. Med članicami pa je bila najbolje ocenjena kvasenica Marije Slokan. Na pikniku so vsi plesa željni lahko potešili svojo željo, saj sta znana glasbenika Slavko Ahlin in Mark Tivadar dogajanje popestrila z živo glasbo.
Da je tabor bil zelo uspešen so poleg številnih donatorjev in sponzorjev, zaslužni, motorja tabora: Igor Slokan in Mitja Vozlič; mentorji: Aljaž Slokan, Aleš Maučec in Luka Radović; operativci: Franc Slokan, Slavko Ahlin, Laura Halabarec, Vlado Vičar, Marija Slokan, Marija Vičar, Jožef Črešnjevec in Ivan Kraljič.
