Anica tudi po sedmem križu podira keglje

Kamorkoli se obrneš po naši lepi deželi, povsod srečaš zanimive ljudi, opazuješ lahko veliko lepih in okrašenih sakralnih, stanovanjskih in drugih objektov, veliko rož in zelenja, neokrnjene narave ipd. Prav zaradi tega se izplača sprehajati, kolesariti ali vsaj peljati po okolici, saj nikoli in ničesar ne moreš izgubiti. In v svojem življenju ni pogosto izgubljala niti 72-letna Anica Pajek iz Polic pri Gornji Radgoni, katero poznajo mnogi ljudje, na desnem in levem bregu reke Mure, ter tudi iz drugih delov Slovenije. Z možem Avgustom, s katerim je poročena že 56 let, imata sina Bogdana (drugi je umrl v prometni nesreči), pet vnukov in enega pravnuka. Spokojne pokojninske dneve preživljata sama v veliki in lepi hiši, zraven pa je tudi kar nekaj "kmečkih" opravil, zlasti na vrtu in v vinogradu. Že zaradi tega jima ni dolgočasno, toda to ni vse, kajti oba imata še nekatere konjičke, zlasti Anica pa je aktivna tudi na številnih drugih področjih, v upokojenskem, invalidskem in drugih društvih, zlasti pa je športno dejavna.

Anico namreč mnogi poznajo tudi kot odlično kegljavko, ki še vedno osvaja medalje in pokale na takšnih in drugačnih tekmovanjih, po Pomurju, Sloveniji in tudi tujini. Na desetine priznanj pa sestavlja pravi mali muzej pri Pajkovih, kjer je zraven še veliko daril in unikatnih reči. "Vedno me je privlačilo kegljanje, vrtno kegljanje, pikado in še nekateri športi. Zato sem se s športom aktivno ukvarjala že kot zaposlena v Muri, kajti takrat so delavske športne igre bile zelo razgibane in množične. Zakaj sem se zaljubila v šport, zlasti kegljanje? Tukaj ni nobene skrivnosti ali formule; Enkrat, pred kakšnega pol stoletja, sem enostavno začela in ker mi je dobro šlo, vrnitve ni več bilo. Kegljam tudi danes, tako za ekipo MDI Murska Sobota, kot ekipo DU Gornja Radgona. In tudi danes prihajajo pokali, medalje in priznanja. Treniramo v Radencih, tekmujemo pa povsod okrog", nam je povedala Anica Pajek.

Anica se zaveda, ki se je mimogrede upokojila ob nastanku samostojne Slovenije, leta 1991, kako pomembno je razgibavanje in ukvarjanje s športom za zdravje in splošno počutje, zato pravi, da bo kegljala tako dolgo dokler ji bo zdravje služilo. Prav tako ji veliko pomeni tudi druženje, ki je sestavni del športnih aktivnosti.

Naša sogovornica se je sicer poročila kot sedemnajstletnica, leta 1961, z mladim "mornarjem" Gustekom, ki se je zaradi poroke vrnil s Primorskega. Takrat je mladoporočenca čakalo izjemno težko življenje, brez stanovanja, denarja, službe..., in z otrokom. Številne noči sta z otrokom prebila pod vedrim nebom, kar na njivi, v koruzi, kjer so si postlali s senom. Ker v tistem času v Radgoni ni bilo službe za nobenega, sta srečo poiskala v Murski Soboti, kjer je Gustek dobil službo v takratni Panoniji, stanovala pa sta v majhni sobici v Veščici. Po treh letih sta dobila tudi stanovanje v Murski Soboti, tudi Anica je dobila službo, a je drugega otroka rodila že po treh dneh delovne dobe. Anica, ki je vmes bila izbrana za miss narcis, se je zaposlila kot administratorka v Muri, kjer je bila tudi realizatorka internih radijskih oddaj "Srečanje na Murskem valu". V Policah sta si leta 1973 začela graditi hišo, in življenje se je tudi sploh spremenilo na boljše, tako da je Anica lahko obiskala tudi brata v Avstraliji. Najhujši udarec v življenju ju je doletel 5. avgusta 2005, ko jima je v prometni nesreči pri Vanči vasi umrl mlajši sin Miran, takrat star 41 let, a je življenje moralo teči naprej. In ob takšnem razmišljanju sta tudi danes čila in zdrava, zlasti Anica!