Kurenti pričeli odganjati zimo
Kurenti in koranti ponoči s skokom naznanili vrhunec priprav na 57. Kurentovanje na Ptuju
Kurentov in korantov skok, foto: Marko Pigac
V noči s četrtka na petek se je s kurentovim in korantovim skokom pričel vrhunec priprav na 57. Kurentovanje, enega največjih evropskih pustnih festivalov. Okoli 300 kurentov, korantov in pokačev, po sosednjih vaseh še enkrat toliko, se je zbralo v Budini pri Ptuju in zaplesalo okoli kresnega ognja.
Letos odločitev o vpisu obhoda kurentov na UNESCO-v seznam
Kmalu po polnoči je bilo na domačiji Zvonka Križaja, 2. princa karnevala Matevža Zokija, slišati vedno glasnejše bučanje zvoncev. V soju kresnega ognja in ob vonju po specialitetah iz vaških domačij so obiskovalci na prostem pričakali prvi ples stotin kurentov in korantov, naših najznamenitejših pustnih likov. Kurenti so razglašeni za nesnovno kulturno dediščino Slovenije, a kot je v njih množici povedal Branko Brumen, podpredsednik Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), lahko letos pričakujemo tudi odločitev o vpisu obhoda kurentov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
UNESCO zaščita bi le nadalje potrdila uspešno usmeritev mnogih prireditev v sklopu Kurentovanja, med katerimi je tudi kurentov in korantov skok, ki iščejo vezi sedanjosti s preteklostjo. Včasih so namreč po njivah nosilci kurentij skakali že ves mesec pred pustom. Fantje so se tako telesno pripravljali na težka poljska opravila, ki so jih čakala v prihajajočih toplejših mesecih. Ob mraku so hodili z zvonci, privezanimi okoli pasu, pozvanjat po njivah, kar se povezuje z rodnostjo. Zvonjenje namreč preganja zimo in prebuja pomlad.
Najmlajši kurent štel šele tri leta
Kurentija že dolgo ni več rezervirana za neporočene fante. Na tokratnem skoku je najmlajši kurent štel šele tri leta, a je bil ob svojem prvem skoku vseeno leto mlajši kot korant z najdaljšim »stažem«, Janez Petrovič. Ta je s svojim očetom skočil prvič, ko je bil star štiri, daljnega 1942. leta. Letos se je svojim korantom pri skoku pridružil že 75. leto zapovrstjo. »Včasih je bilo drugače, med korante ni mogel vsak. Danes je seveda drugače in prav je, da se ta prelepa stvar prilagodi modernim časom ter tako ohrani,« je povedal.
Okoli pol 2. ure se je dogajanje preselilo pred mestno hišo na Ptuju, kjer je kurente sprejel Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj. Maškare dandanes, za razliko od preteklosti, težav z oblastjo več nimajo. Župan bo 18. februarja, ob uradni otvoritvi 57. Kurentovanja, mestno oblast predal v roke Aleša Goričana, Plemenitega Janeza Maksimilijana Gregoriča, ki je že včeraj meščanom, podanikom v svoji pustni deželi, s prihodom v mesto sporočil: »Prihaja pomlad!«. V času 5. letnega časa, kot pustu pregovorno pravijo na Ptujskem, bo princ mesto in vse maškare v njem vodil vse do pokopa pusta, ki bo 28. februarja.
Prek 200 dogodkov na 57. Kurentovanju
Najstarejše slovensko mesto bo do takrat odeto v pisane barve, kot se za slovensko pustno prestolnico spodobi. Tradicionalno Kurentovanje, letos že 57. po vrsti, bo v mestu in njegovi okolici zvrstilo prek 200 dogodkov, v treh osrednjih povorkah bo nastopilo več kot 6.300 mask. Organizator Zavod za turizem Ptuj, pričakuje na ptujskih ulicah v 12 razigranih dneh preko 100.000 obiskovalcev, celoten program pa je dostopen na www.kurentovanje.net.
Kmalu po polnoči je bilo na domačiji Zvonka Križaja, 2. princa karnevala Matevža Zokija, slišati vedno glasnejše bučanje zvoncev. V soju kresnega ognja in ob vonju po specialitetah iz vaških domačij so obiskovalci na prostem pričakali prvi ples stotin kurentov in korantov, naših najznamenitejših pustnih likov. Kurenti so razglašeni za nesnovno kulturno dediščino Slovenije, a kot je v njih množici povedal Branko Brumen, podpredsednik Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), lahko letos pričakujemo tudi odločitev o vpisu obhoda kurentov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
UNESCO zaščita bi le nadalje potrdila uspešno usmeritev mnogih prireditev v sklopu Kurentovanja, med katerimi je tudi kurentov in korantov skok, ki iščejo vezi sedanjosti s preteklostjo. Včasih so namreč po njivah nosilci kurentij skakali že ves mesec pred pustom. Fantje so se tako telesno pripravljali na težka poljska opravila, ki so jih čakala v prihajajočih toplejših mesecih. Ob mraku so hodili z zvonci, privezanimi okoli pasu, pozvanjat po njivah, kar se povezuje z rodnostjo. Zvonjenje namreč preganja zimo in prebuja pomlad.
Najmlajši kurent štel šele tri leta
Kurentija že dolgo ni več rezervirana za neporočene fante. Na tokratnem skoku je najmlajši kurent štel šele tri leta, a je bil ob svojem prvem skoku vseeno leto mlajši kot korant z najdaljšim »stažem«, Janez Petrovič. Ta je s svojim očetom skočil prvič, ko je bil star štiri, daljnega 1942. leta. Letos se je svojim korantom pri skoku pridružil že 75. leto zapovrstjo. »Včasih je bilo drugače, med korante ni mogel vsak. Danes je seveda drugače in prav je, da se ta prelepa stvar prilagodi modernim časom ter tako ohrani,« je povedal.
Okoli pol 2. ure se je dogajanje preselilo pred mestno hišo na Ptuju, kjer je kurente sprejel Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj. Maškare dandanes, za razliko od preteklosti, težav z oblastjo več nimajo. Župan bo 18. februarja, ob uradni otvoritvi 57. Kurentovanja, mestno oblast predal v roke Aleša Goričana, Plemenitega Janeza Maksimilijana Gregoriča, ki je že včeraj meščanom, podanikom v svoji pustni deželi, s prihodom v mesto sporočil: »Prihaja pomlad!«. V času 5. letnega časa, kot pustu pregovorno pravijo na Ptujskem, bo princ mesto in vse maškare v njem vodil vse do pokopa pusta, ki bo 28. februarja.
Prek 200 dogodkov na 57. Kurentovanju
Najstarejše slovensko mesto bo do takrat odeto v pisane barve, kot se za slovensko pustno prestolnico spodobi. Tradicionalno Kurentovanje, letos že 57. po vrsti, bo v mestu in njegovi okolici zvrstilo prek 200 dogodkov, v treh osrednjih povorkah bo nastopilo več kot 6.300 mask. Organizator Zavod za turizem Ptuj, pričakuje na ptujskih ulicah v 12 razigranih dneh preko 100.000 obiskovalcev, celoten program pa je dostopen na www.kurentovanje.net.
