Kultura in izobraževanje
Geza Erniša v Ljutomeru predaval na temo duhovne ekologije
Predavanje je pripravilo Turistično društvo Pütar

V četrtek, 16. 2. 2017 je v predavalnici na Prešernovi ulici 7 v Ljutomeru pod okriljem Turističnega društva Pütar potekalo predavanje cenjenega g. Geze Erniša, častnega škofa in duhovnika evangeličanske cerkve, na temo duhovne in etnične ekologije, ki mu je prišlo prisluhnit približno 30 poslušalcev.
V svojem predavanju je g. Erniša iz duhovnega vidika poudaril
odgovornost nas vseh do našega planeta in narave. Z Lutherjevimi
besedami »Tudi če bi vedel, da bo jutri konec sveta, bi danes posadil
svojo jablano.« je lepo orisal pomembnost skrbi za naš planet, saj ni
namenjen samo nam, ampak moramo zreti v prihodnost in ga ohraniti tudi
za naše zanamce. Četudi si je človek malodane podredil vsa bitja in
prilastil zemljo ter je v nekih vidikih najnaprednejše bitje, bi vso to
oblast morali jemati bolj odgovorno in premišljeno ravnati z njo.
V svojih besedah se je prav tako dotaknil tudi humanitarnega vidika in pomembnosti skrbi za vsakega sočloveka ter za vsako živo bitje na našem planetu, ne glede na barvo kože, versko ali etnično pripadnost. Na kratko je predstavil tudi, kako to humanitarnost uresničujejo v njihovih krajih. Kot pravi, človeštvo lahko izdela robote, ki bodo računali, operirali, celo mislili, vendar občutkov, sočutja in čustev ne bodo mogli dajati, brez tega pa ljudje ne moremo preživeti. Človeštvo je v zadnjih desetletjih zabeležilo izjemen tehnološki napredek in prav je tako, vendar – kot pravi – tega napredka žal duhovno ne dohajamo, zato prihaja do vedno več kaotičnih situacij v svetu.
Vsi prisotni smo mu z veseljem prisluhnili in g. Ernišo po samem predavanju dobesedno zasuli z različnimi vprašanji, ki so bila tako duhovnega, verskega kot tudi političnega in posvetnega značaja. Razvila se je zanimiva debata različnih pogledov in stališč, ki so se morda komu v mislih mudile še po odhodu domov.
V svojih besedah se je prav tako dotaknil tudi humanitarnega vidika in pomembnosti skrbi za vsakega sočloveka ter za vsako živo bitje na našem planetu, ne glede na barvo kože, versko ali etnično pripadnost. Na kratko je predstavil tudi, kako to humanitarnost uresničujejo v njihovih krajih. Kot pravi, človeštvo lahko izdela robote, ki bodo računali, operirali, celo mislili, vendar občutkov, sočutja in čustev ne bodo mogli dajati, brez tega pa ljudje ne moremo preživeti. Človeštvo je v zadnjih desetletjih zabeležilo izjemen tehnološki napredek in prav je tako, vendar – kot pravi – tega napredka žal duhovno ne dohajamo, zato prihaja do vedno več kaotičnih situacij v svetu.
Vsi prisotni smo mu z veseljem prisluhnili in g. Ernišo po samem predavanju dobesedno zasuli z različnimi vprašanji, ki so bila tako duhovnega, verskega kot tudi političnega in posvetnega značaja. Razvila se je zanimiva debata različnih pogledov in stališč, ki so se morda komu v mislih mudile še po odhodu domov.


