V Veržeju so odprli razstavo posvečeno 150. letnici rojstva dr. Franca Kovačiča
Življenje in delo dr. Franca Kovačiča v Zavodu Marianum v Veržeju
Razstava ob 150-letnici rojstva dr. Franca Kovačiča
Letos v občini Veržej praznujejo 150. letnico rojstva rojaka dr. Franca Kovačiča, ki je za Veržej in širšo okolico pustil bogato zapuščino, ko je deloval kot duhovnik, filozof, teolog in zgodovinar. Brez njega in njegovih del, ki jih je zapustil slovenskemu narodu, bi bilo le-to v veliki meri osiromašeno.
Dr. Franc Kovačič je velik del svojega življenja preživel v
Mariboru. Bil je ustanovitelj in predsednik zgodovinskega društva,
predsednik Muzejskega društva, ustanovitelj in organizator Študijske
knjižnice ter urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje. V prvih
letih zgodovinskega društva se je Kovačič najbolj posvetil zbiranju
gradiva za štajerski narodni muzej. Z zbiranjem knjižnega gradiva je
tako dr. Franc Kovačič pripomogel, da se je pravočasno rešilo
marsikatero gradivo, ki ga danes hrani kot dragocenost Univerzitetna
knjižnica v Mariboru.
Negov opus je bil raznolik, saj je bil dejaven na organizacijskem in uredniškem delovanju, kjer je urejal Časopis za zgodovino in narodopisje, Voditelj v bogoslovnih vedah, Glasnik najsvetejših src. Še kot dijak in mlad bogoslovec je svoje prispevke, zapise in članke iz kulture in politične zgodovine objavljal v različnih časopisih in revijah. Ob tem pa je še napisal številne razprave in monografije. Posvetil se je raziskovanju krajevno zgodovinskih prispevkov, kjer se je predvsem osredotočil na severovzhodno Slovenijo, saj je raziskoval zgodovino Murskega polja, Trg Središče ob Dravi, trg v mestu Ljutomer in ljutomersko župnijsko kroniko. Napisal je Občno metafiziko in ontologijo ter kritiko ali neotiko. Posebne zasluge ima Kovačič tudi za slovensko filozofsko izrazoslovje. Leta 1924 je bil odlikovan z redom svetega Save in leta 1934 z redom jugoslovanske krone tretje vrste. Od mestne občine Maribor je prejel Slomškovo nagrado. Vrsto let je bil član komisije za cerkveno umetnost in za ohranitev spomenikov ter komisije za tiskanje knjig v Mariboru. Zaradi razmer v severozahodni Sloveniji je postal izvedenec Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci.
Pokrajinski arhiv Maribor je ob njegovi okrogli obletnici pripravil pregledno in bogato zgodovinsko razstavo o življenju in delu. V vitrinah v Marijanišču v Veržeju so na ogled postavljeni njegovi rokopisi in slike ter drugi dokumenti, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor. Med njegov osebni dokument sodi tudi njegov potni list s katerim je potoval na pariško mirovno konferenco.
Jože Žerdin
Negov opus je bil raznolik, saj je bil dejaven na organizacijskem in uredniškem delovanju, kjer je urejal Časopis za zgodovino in narodopisje, Voditelj v bogoslovnih vedah, Glasnik najsvetejših src. Še kot dijak in mlad bogoslovec je svoje prispevke, zapise in članke iz kulture in politične zgodovine objavljal v različnih časopisih in revijah. Ob tem pa je še napisal številne razprave in monografije. Posvetil se je raziskovanju krajevno zgodovinskih prispevkov, kjer se je predvsem osredotočil na severovzhodno Slovenijo, saj je raziskoval zgodovino Murskega polja, Trg Središče ob Dravi, trg v mestu Ljutomer in ljutomersko župnijsko kroniko. Napisal je Občno metafiziko in ontologijo ter kritiko ali neotiko. Posebne zasluge ima Kovačič tudi za slovensko filozofsko izrazoslovje. Leta 1924 je bil odlikovan z redom svetega Save in leta 1934 z redom jugoslovanske krone tretje vrste. Od mestne občine Maribor je prejel Slomškovo nagrado. Vrsto let je bil član komisije za cerkveno umetnost in za ohranitev spomenikov ter komisije za tiskanje knjig v Mariboru. Zaradi razmer v severozahodni Sloveniji je postal izvedenec Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci.
Pokrajinski arhiv Maribor je ob njegovi okrogli obletnici pripravil pregledno in bogato zgodovinsko razstavo o življenju in delu. V vitrinah v Marijanišču v Veržeju so na ogled postavljeni njegovi rokopisi in slike ter drugi dokumenti, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor. Med njegov osebni dokument sodi tudi njegov potni list s katerim je potoval na pariško mirovno konferenco.
Jože Žerdin
