Narava
Objavili mednarodno peticijo za ohranitev reke Mure v Sloveniji
Nevladne organizacije pozivajo ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, naj ne dovoli uničenja reke Mure in se zoperstavi hidroenergetskemu lobiju za dobro narave in lokalnih ljudi, ki želijo Muro ohranjeno takšno kot je zdaj
WWF, mednarodna organizacija za varstvo narave, in koalicija nevladnih organizacij - slovenska Zveza društev Moja Mura, Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), združenih v kampanji Rešimo Muro!, skupaj z avstrijskim Naturschutzbundom, madžarsko Drava Federation in hrvaško organizacijo ZEUS, so danes objavili mednarodno peticijo za ohranitev reke Mure v Sloveniji.
Na več kot 50 kilometrov dragocenih rečnih prostranstev se načrtuje zajezitev z osmimi hidroelektrarnami. Projekt predstavlja resno grožnjo za največje in najbolje ohranjene poplavne gozdove v osrčju »Evropske Amazonke«, ogromnega zaščitenega obrečnega področja, ki bo postal del UNESCO-vega območja biosfere, razširjajočega se preko Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Srbije.
Iz WWF in partnerskih nevladnih organizacij so sporočili, da okoljevarstveniki ne bodo dopustili uničenja reke Mure in pozvali vse zainteresirane v Sloveniji in sosednjih državah, da ukrepajo in podpišejo peticijo Ireni Majcen, slovenski ministrici za okolje in prostor, na strani www.amazon-of-europe.com in s tem prispevajo k zaustavitvi izgradnje jezov.
Na več kot 50 kilometrov dragocenih rečnih prostranstev se načrtuje zajezitev z osmimi hidroelektrarnami. Projekt predstavlja resno grožnjo za največje in najbolje ohranjene poplavne gozdove v osrčju »Evropske Amazonke«, ogromnega zaščitenega obrečnega področja, ki bo postal del UNESCO-vega območja biosfere, razširjajočega se preko Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Srbije.
Iz WWF in partnerskih nevladnih organizacij so sporočili, da okoljevarstveniki ne bodo dopustili uničenja reke Mure in pozvali vse zainteresirane v Sloveniji in sosednjih državah, da ukrepajo in podpišejo peticijo Ireni Majcen, slovenski ministrici za okolje in prostor, na strani www.amazon-of-europe.com in s tem prispevajo k zaustavitvi izgradnje jezov.
»Odločitev o izgradnji prvega jezu na Muri pri Hrastje-Moti je tik pred
zdajci. Ta projekt je le "odpiralec vrat" za izgradnjo sedem naslednjih
jezov,« pravi Arno Mohl iz WWF. Združenje nevladnih organizacij svari,
da načrtovana zajezitev krši nacionalno in evropsko zakonodajo ter da se
ministrica Majcen ne sme vdati hidroenergetskemu lobiju, temveč poveča
prizadevanja za zaščito tega območja.
Izgradnja osmih hidroelektrarn bi vplivala negativno na odsek Mure skozi ravnice Pomurja v severovzhodni Sloveniji. Ta je del EU varovanih območij omrežja Natura 2000, ustanovljena za varstvo občutljivih habitatov posebnih vrst, kot so orel belorepec, črna štorklja in vidra. Reka Mura in Pomurje je prav tako najbolj pomembna lokacija za ribje vrste in tu najdemo redke vrste, kot je sulec.
»Poročilo o presoji vplivov na okolje prvega načrtovanega jezu v Hrastje-Moti je že ugotovilo, da bi izgradnja jezu povzročila preveliko škodo naravi. Pričakujemo, da bo jez Hrastje-Mota, kakor tudi ostalih sedem načrtovanih jezov, odločno zavrnilo ministrstvo za okolje in prostor,« je sporočila Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje »Rešimo Muro!«.
Še več, hidroelektrarna Hrastje-Mota bi bila prva hidroelektrarna tega tipa, zgrajena v Natura 2000 območju in bi predstavljala grozljiv primer, kateremu bi mu lahko sledili na drugih dragocenih rekah povsod po Evropi. Edinstvene reke, kot je reka Mura v Sloveniji, so v Evropi postale prava redkost in bi jih morali zavarovati za prihodnje generacije.
»Zahtevamo, da politični voditelji obravnavajo reko in ohranjena mokrišča kot del nacionalne zaščite, zdravja in ekonomskega uspeha,« pravi Stojan Habjanič, predsednik Zveze društev Moja Mura. »Namesto uničenja naše reke Mure, ki je tako pomembna za naravo in ljudi v regiji, je treba poudariti uporabo alternativ, okolju prijaznih energetskih rešitev, ki že obstajajo.«
HE Hrastje-Mota bi imela tudi nepovratne negativne posledice na avstrijske, hrvaške in madžarske odseke reke Mure, ki so prav tako pod zaščito Natura 2000. Jez bi prekinil območja prosto tekoče reke in ogroženim vrstam rib onemogočil migracije. Zaradi poglabljanja rečnega dna bi se sušili poplavni gozdovi, mrtvice in kmetijske površine, zaradi izginjanja naravnih zadrževalnih površin pa bi se povečale možnosti poplav za dolvodne skupnosti.
»HE Hrastje-Mota ne bi le ogrozila enkratnega habitata in vrste v Sloveniji, temveč bi povzročilo okoljsko katastrofo tudi v sosednjih državah. Verjamemo, da ministrica Majcen tega ne bo dopustila,« je rekel Mohl.
Lansko leto je slovensko Ministrstvo za okolje in prostor, z močno podporo slovenske Vlade, obširna poplavna območja ob slovenski reki Muri nominiralo za del 5-državnega UNESCO območja biosfere »Mura-Drava-Donava«, ki povezuje Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo. Območje se zaradi svoje izjemne naravne lepote in biološke raznolikosti upravičeno imenuje »Evropska Amazonka«. Načrtovani boom hidroelektrarn na reki Muri je v ostrem nasprotovanju s trdno zavezanostjo ministrstva in slovenske vlade za zagotovitev mednarodne zaščite tega območja.
»Popolnoma nesmiselno je uničiti nedotaknjeno rečno krajino ob dejstvu, da stotine milijonov evrov porabljajo povsod po Evropski uniji za restavracijo obrečnih območij, kar se je izkazalo za najboljši varovalni ukrep pred poplavami, ki poleg tega omogoča tudi trajnostni razvoj lokalnega okolja,« je zaključil Mohl.
WWF, Zveza društev Moja Mura, Društvo za preučevanje rib Slovenije in partnerske organizacije iz sosednjih držav še zadnjič pozivajo ministrico Majcen, da ohrani reko Muro in ne dopusti uničenja teh naravnih habitatov, ki varujejo pred poplavami in so temelj trajnostnega razvoja regije.
Izgradnja osmih hidroelektrarn bi vplivala negativno na odsek Mure skozi ravnice Pomurja v severovzhodni Sloveniji. Ta je del EU varovanih območij omrežja Natura 2000, ustanovljena za varstvo občutljivih habitatov posebnih vrst, kot so orel belorepec, črna štorklja in vidra. Reka Mura in Pomurje je prav tako najbolj pomembna lokacija za ribje vrste in tu najdemo redke vrste, kot je sulec.
»Poročilo o presoji vplivov na okolje prvega načrtovanega jezu v Hrastje-Moti je že ugotovilo, da bi izgradnja jezu povzročila preveliko škodo naravi. Pričakujemo, da bo jez Hrastje-Mota, kakor tudi ostalih sedem načrtovanih jezov, odločno zavrnilo ministrstvo za okolje in prostor,« je sporočila Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje »Rešimo Muro!«.
Še več, hidroelektrarna Hrastje-Mota bi bila prva hidroelektrarna tega tipa, zgrajena v Natura 2000 območju in bi predstavljala grozljiv primer, kateremu bi mu lahko sledili na drugih dragocenih rekah povsod po Evropi. Edinstvene reke, kot je reka Mura v Sloveniji, so v Evropi postale prava redkost in bi jih morali zavarovati za prihodnje generacije.
»Zahtevamo, da politični voditelji obravnavajo reko in ohranjena mokrišča kot del nacionalne zaščite, zdravja in ekonomskega uspeha,« pravi Stojan Habjanič, predsednik Zveze društev Moja Mura. »Namesto uničenja naše reke Mure, ki je tako pomembna za naravo in ljudi v regiji, je treba poudariti uporabo alternativ, okolju prijaznih energetskih rešitev, ki že obstajajo.«
HE Hrastje-Mota bi imela tudi nepovratne negativne posledice na avstrijske, hrvaške in madžarske odseke reke Mure, ki so prav tako pod zaščito Natura 2000. Jez bi prekinil območja prosto tekoče reke in ogroženim vrstam rib onemogočil migracije. Zaradi poglabljanja rečnega dna bi se sušili poplavni gozdovi, mrtvice in kmetijske površine, zaradi izginjanja naravnih zadrževalnih površin pa bi se povečale možnosti poplav za dolvodne skupnosti.
»HE Hrastje-Mota ne bi le ogrozila enkratnega habitata in vrste v Sloveniji, temveč bi povzročilo okoljsko katastrofo tudi v sosednjih državah. Verjamemo, da ministrica Majcen tega ne bo dopustila,« je rekel Mohl.
Lansko leto je slovensko Ministrstvo za okolje in prostor, z močno podporo slovenske Vlade, obširna poplavna območja ob slovenski reki Muri nominiralo za del 5-državnega UNESCO območja biosfere »Mura-Drava-Donava«, ki povezuje Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo. Območje se zaradi svoje izjemne naravne lepote in biološke raznolikosti upravičeno imenuje »Evropska Amazonka«. Načrtovani boom hidroelektrarn na reki Muri je v ostrem nasprotovanju s trdno zavezanostjo ministrstva in slovenske vlade za zagotovitev mednarodne zaščite tega območja.
»Popolnoma nesmiselno je uničiti nedotaknjeno rečno krajino ob dejstvu, da stotine milijonov evrov porabljajo povsod po Evropski uniji za restavracijo obrečnih območij, kar se je izkazalo za najboljši varovalni ukrep pred poplavami, ki poleg tega omogoča tudi trajnostni razvoj lokalnega okolja,« je zaključil Mohl.
WWF, Zveza društev Moja Mura, Društvo za preučevanje rib Slovenije in partnerske organizacije iz sosednjih držav še zadnjič pozivajo ministrico Majcen, da ohrani reko Muro in ne dopusti uničenja teh naravnih habitatov, ki varujejo pred poplavami in so temelj trajnostnega razvoja regije.
Več v narava
Ne spreglejte
