Pri Mali Nedelji proslavili 150-letnico Bésede
Praznovanje 10. Praznika KS Mala Nedelja v znamenju pomembnega dogodka za razvoj slovenske narodne zavesti
150-letnica Besede
Letos mineva 150 let od malonedeljske Bésede, pomembnega dogodka, ki se je zgodil v času, ko so se šele začele razvijati ideje o formiranju Slovencev v narod in oblikovanju državnega ozemlja, ki bo zagotavljalo varnost in zaščito interesov tukajšnjega prebivalstva. Med ljudmi na obrobju, kjer so se stikali z drugimi narodi, je bilo namreč čedalje bolj prisotno zavedanje o pomenu jezikovne, kulturne, narodne in državne pripadnosti, ki bo omogočalo ekonomsko, socialno in kulturno preživetje.
Organizator prireditve, katera je bila posvečena duhovniku, pesniku, pisatelju, zgodovinarju in narodnemu buditelju Antonu Kremplu, avtorju prve obsežnejše zgodovinske knjige v slovenskem jeziku Dogodivšine štajerske zemlje, je bila ptujska čitalnica. Poleg osvetlitve prispevka Antona Krempla pri krepitvi slovenske narodne zavesti, je bil razlog za prireditev tudi v ideji za postavitev njegovega nagrobnega spomenika pri Mali Nedelji, kjer je služboval vse do svoje smrti.
Sprva je bila Béseda načrtovana v Ptuju, ker pa je bil spomin na Krempla v Slovenskih goricah in v ožjem delu Prlekije zelo živ, so jo organizirali pri Mali Nedelji, »na neokuženih tleh slovenskih, kterih ni lizala hudoba sovražnika, kjer je seme zasejano rodilo obilo sadu«, je ob tej priložnosti zapisal glavni pobudnik Božidar Raič, duhovnik, narodni buditelj, jezikoslovec, politik in publicist, rojen v okolici Sv. Tomaža.
Organizator prireditve, katera je bila posvečena duhovniku, pesniku, pisatelju, zgodovinarju in narodnemu buditelju Antonu Kremplu, avtorju prve obsežnejše zgodovinske knjige v slovenskem jeziku Dogodivšine štajerske zemlje, je bila ptujska čitalnica. Poleg osvetlitve prispevka Antona Krempla pri krepitvi slovenske narodne zavesti, je bil razlog za prireditev tudi v ideji za postavitev njegovega nagrobnega spomenika pri Mali Nedelji, kjer je služboval vse do svoje smrti.
Sprva je bila Béseda načrtovana v Ptuju, ker pa je bil spomin na Krempla v Slovenskih goricah in v ožjem delu Prlekije zelo živ, so jo organizirali pri Mali Nedelji, »na neokuženih tleh slovenskih, kterih ni lizala hudoba sovražnika, kjer je seme zasejano rodilo obilo sadu«, je ob tej priložnosti zapisal glavni pobudnik Božidar Raič, duhovnik, narodni buditelj, jezikoslovec, politik in publicist, rojen v okolici Sv. Tomaža.
15. september, dan ko se je pred 150 leti na Stranjšakovem travniku v
današnjih Bučkovcih pri Mali Nedelji zgodila »Béseda«, pomembna narodno
kulturna prireditev v času, ko so Slovenci začeli sanjati ideje o
narodu in narodnem ozemlju, so pred desetimi leti za svoj Krajevni
praznik določili krajani Krajevne skupnosti Mala Nedelja. Letos so ga
praznovali že desetič in ga v celoti posvetili spominu na veličastni
dogodek v slovenski zgodovini, ki je v ta majhen prleški kraj privabil
preko pet tisoč ljudi iz krajev med Muro in Dravo, prišli pa so tudi z
nasprotnega brega Mure, iz Prekmurja. Pred mesecem dni načrtovano
prireditev je onemogočilo slabo vreme, zato je bila izvedena v soboto,
14. oktobra.
Uvod v slovesnost je bila svečana povorka, v kateri so se konjeniki z društvenimi prapori, pihalna godba, gostje, predstavniki društev, organizacij in zavodov ter ostali udeleženci, sprehodili skozi Malo Nedeljo do prireditvenega prostora ob gasilskem domu. Po uvodni himni in pozdravu gostov, med katerimi so bili direktor Direktorata za ustvarjalnost pri Ministrstvu za kulturo RS mag. Igor Teršar, podžupan Občine Ljutomer Boro Zemljak, je prisotne pozdravil predsednik KS Mala Nedelja Viljem Vajda, v imenu Občine Ljutomer pa je spregovoril podžupan Boro Zemljak in ob koncu nagovora predsedniku Sveta KS Viljemu Vajdi predal priznanje Občine Ljutomer.
Slavnostni govornik prof. Franc Čuš je v nagovoru izpostavil zgodovinske procese, dogodke, gibanja in posameznike, ki so 15. septembra 1867 pripeljali do kulturno narodne prireditve Béseda pri Mali Nedelji. Prireditve pod tem imenom so na slovenskem potekale v 60 letih 19. stoletja, organizirale pa so jih čitalnice. »Seveda se prireditev ni zgodila sama od sebe, ampak je bila logična posledica zgodovinskega razvoja, ki ga lahko delimo na lokalno, deželno, državno in globalno raven. Zakaj je območje Slovenskih goric, še posebej južni del imenovan Prlekija, v 19. stoletju zajelo tako intenzivno narodno in kulturno gibanje, ki je odločilno sovplivalo na oblikovanje slovenske narodne in državniške zavesti, je potrebno pripisovati naslednjim predpostavkam: izobrazba ljudi, ki je temeljila na organiziranem izobraževanju, dobri gospodarski osnovi temelječi v kmetijstvu, vlogi cerkve, ki je v večini čutila slovensko ter življenje ob meji, ki je z nacionalnimi gibanji in prvimi negativnimi pojavi nacionalizma v 2. polovici 19. stoletja postajalo vedno bolj težavno«, je povedal Čuš in se v nadaljevanju spomnil izobražencev v našem okolju, ki so, združeni v razne krožke, delovali v duhu evropskih miselnih tokov: Leopold Volkmer, Štefan Modrinjak, Peter Dajnko, Anton Krempl, Jakob Košar, Stanko Vraz in Franc Miklošič. Ob koncu je omenil tudi 1. slovenski tabor v Ljutomeru, ki se je zgodil leta 1868 v čisto drugačnih narodno političnih okoliščinah, saj je dualistična ustava, sprejeta leta 1867, slovanske narode postavila v čisto drugačne pozicije v odnosu do Avstro–Ogrske monarhije, je pa dovoljevala množična zborovanja, tabore, ki so imela, za razliko od Bésed, izrazit politični predznak in niso bili posvečeni kakšnemu znanemu rojaku. »Tako kot malonedeljska Béseda pomeni uvod v 1. Slovenski tabor v Ljutomeru, tako naj današnja slovesnost ob 150-letnici malonedeljske bésede, pomeni uvod v veliko, vseslovensko praznovanje 150 letnice 1. Slovenskega tabora, kot ene najpomembnejših prelomnic v procesu formiranja slovenske narodne zavesti in slovenske državnosti«, je pozval slavnostni govornik in svoje izvajanje zaključil z vprašanjem, na katerega naj si odgovori vsak sam: »Kakšno mesto imajo dogodki izpred 150 let v slovenski zgodovinski zavesti oz. se sploh zavedamo njihovega pomena?«
V imenu Ministrstva za kulturo RS, je navzoče pozdravil direktor Direktorata za ustvarjalnost mag. Igor Teršar. Izpostavil je dve pomembni obletnici, ki ju praznujemo letos in sta usodno medsebojno zelo povezani: petstoletnico reformacije in 150-letnico Bésede pri Mali Nedelji. Pohvalil je tudi urejenost kraja, bogato kulturno dejavnost in bogato društveno življenje, uspešno delo osnovne šole in gimnazije Franca Miklošiča ter razvoj turizma, ki prinaša lepšo prihodnost tudi mladim v kraju.
Med nastopi govorcev se je odvijal bogat kulturni program, v katerem sta Franček in Micika, učenca OŠ Mala Nedelja, obujala spomine izpred šestdesetih let, ko so pri Mali Nedelji praznovali 90-letnico Bésede, zapel je zbor osnovne šole, na flavto pa zaigrala učenka Maša Munda. Iz KD A. Krempl so zapeli pevke ljudskih pesmi Soside in Fantje okoliških vasi Gomile, zaplesali plesalci mlade folklorne skupine Pürga, program pa so zaokrožili tamburaši iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, rojstnega kraja Antona Krempla.
Predsednik Sveta KS Mala Nedelja Viljem Vajda, je izročil Zahvalne listine gostom Igorju Teršarju, Miranu Blagoviču, Bredi Žunič, predstavnikom vseh društev in organizacij v KS, posebno zahvalo in sliko pa je prejela dolgoletna, sedaj že upokojena učiteljica Danica Potrč.
Uradni del prireditev so sklenili s svečanim razrezom torte, pri katerem so sodelovali vsi predsedniki društev, sledila je pogostitev, zatem pa plesna zabava z ansamblom Mladi Pomurci. Kulinarična in Hortikulturna sekcija TD Mala Nedelja - Radoslavci sta pripravili tudi bogato razstavo jedi, katere je bilo mogoče tudi okušati.
Uvod v slovesnost je bila svečana povorka, v kateri so se konjeniki z društvenimi prapori, pihalna godba, gostje, predstavniki društev, organizacij in zavodov ter ostali udeleženci, sprehodili skozi Malo Nedeljo do prireditvenega prostora ob gasilskem domu. Po uvodni himni in pozdravu gostov, med katerimi so bili direktor Direktorata za ustvarjalnost pri Ministrstvu za kulturo RS mag. Igor Teršar, podžupan Občine Ljutomer Boro Zemljak, je prisotne pozdravil predsednik KS Mala Nedelja Viljem Vajda, v imenu Občine Ljutomer pa je spregovoril podžupan Boro Zemljak in ob koncu nagovora predsedniku Sveta KS Viljemu Vajdi predal priznanje Občine Ljutomer.
Slavnostni govornik prof. Franc Čuš je v nagovoru izpostavil zgodovinske procese, dogodke, gibanja in posameznike, ki so 15. septembra 1867 pripeljali do kulturno narodne prireditve Béseda pri Mali Nedelji. Prireditve pod tem imenom so na slovenskem potekale v 60 letih 19. stoletja, organizirale pa so jih čitalnice. »Seveda se prireditev ni zgodila sama od sebe, ampak je bila logična posledica zgodovinskega razvoja, ki ga lahko delimo na lokalno, deželno, državno in globalno raven. Zakaj je območje Slovenskih goric, še posebej južni del imenovan Prlekija, v 19. stoletju zajelo tako intenzivno narodno in kulturno gibanje, ki je odločilno sovplivalo na oblikovanje slovenske narodne in državniške zavesti, je potrebno pripisovati naslednjim predpostavkam: izobrazba ljudi, ki je temeljila na organiziranem izobraževanju, dobri gospodarski osnovi temelječi v kmetijstvu, vlogi cerkve, ki je v večini čutila slovensko ter življenje ob meji, ki je z nacionalnimi gibanji in prvimi negativnimi pojavi nacionalizma v 2. polovici 19. stoletja postajalo vedno bolj težavno«, je povedal Čuš in se v nadaljevanju spomnil izobražencev v našem okolju, ki so, združeni v razne krožke, delovali v duhu evropskih miselnih tokov: Leopold Volkmer, Štefan Modrinjak, Peter Dajnko, Anton Krempl, Jakob Košar, Stanko Vraz in Franc Miklošič. Ob koncu je omenil tudi 1. slovenski tabor v Ljutomeru, ki se je zgodil leta 1868 v čisto drugačnih narodno političnih okoliščinah, saj je dualistična ustava, sprejeta leta 1867, slovanske narode postavila v čisto drugačne pozicije v odnosu do Avstro–Ogrske monarhije, je pa dovoljevala množična zborovanja, tabore, ki so imela, za razliko od Bésed, izrazit politični predznak in niso bili posvečeni kakšnemu znanemu rojaku. »Tako kot malonedeljska Béseda pomeni uvod v 1. Slovenski tabor v Ljutomeru, tako naj današnja slovesnost ob 150-letnici malonedeljske bésede, pomeni uvod v veliko, vseslovensko praznovanje 150 letnice 1. Slovenskega tabora, kot ene najpomembnejših prelomnic v procesu formiranja slovenske narodne zavesti in slovenske državnosti«, je pozval slavnostni govornik in svoje izvajanje zaključil z vprašanjem, na katerega naj si odgovori vsak sam: »Kakšno mesto imajo dogodki izpred 150 let v slovenski zgodovinski zavesti oz. se sploh zavedamo njihovega pomena?«
V imenu Ministrstva za kulturo RS, je navzoče pozdravil direktor Direktorata za ustvarjalnost mag. Igor Teršar. Izpostavil je dve pomembni obletnici, ki ju praznujemo letos in sta usodno medsebojno zelo povezani: petstoletnico reformacije in 150-letnico Bésede pri Mali Nedelji. Pohvalil je tudi urejenost kraja, bogato kulturno dejavnost in bogato društveno življenje, uspešno delo osnovne šole in gimnazije Franca Miklošiča ter razvoj turizma, ki prinaša lepšo prihodnost tudi mladim v kraju.
Med nastopi govorcev se je odvijal bogat kulturni program, v katerem sta Franček in Micika, učenca OŠ Mala Nedelja, obujala spomine izpred šestdesetih let, ko so pri Mali Nedelji praznovali 90-letnico Bésede, zapel je zbor osnovne šole, na flavto pa zaigrala učenka Maša Munda. Iz KD A. Krempl so zapeli pevke ljudskih pesmi Soside in Fantje okoliških vasi Gomile, zaplesali plesalci mlade folklorne skupine Pürga, program pa so zaokrožili tamburaši iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, rojstnega kraja Antona Krempla.
Predsednik Sveta KS Mala Nedelja Viljem Vajda, je izročil Zahvalne listine gostom Igorju Teršarju, Miranu Blagoviču, Bredi Žunič, predstavnikom vseh društev in organizacij v KS, posebno zahvalo in sliko pa je prejela dolgoletna, sedaj že upokojena učiteljica Danica Potrč.
Uradni del prireditev so sklenili s svečanim razrezom torte, pri katerem so sodelovali vsi predsedniki društev, sledila je pogostitev, zatem pa plesna zabava z ansamblom Mladi Pomurci. Kulinarična in Hortikulturna sekcija TD Mala Nedelja - Radoslavci sta pripravili tudi bogato razstavo jedi, katere je bilo mogoče tudi okušati.
