Vrtci in šole v znamenju tradicionalnega zajtrka

Podobno kot po vseh vrtcih in šolah po Sloveniji, je tudi v Vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni potekal 7. tradicionalni slovenski zajtrk. Ob tej priložnosti so otroci, skupaj z vzgojiteljicami, na čelu s Tanjo Krajnc in Hermino Holer, za vrstnike in goste pripravili tudi priložnostni kulturni program. Prisotne so še pred domačim zajtrkom: kruh, med, maslo, mleko, jabolka..., pozdravili ravnateljica vrtca, mag. Breda Forjanič, radgonski podžupan Robert Žinkovič, predsednik Čebelarske družine Gornja Radgona, Igor Litrop, ki so otrokom zaželeli čim več zdrave slovenske hrane iz domačega okolja. Po zajtrku pa so vsi skupaj zapeli še znano slovensko ljudsko pesem, avtorja Lojzeta Slaka, Čebelar. Podobno je bilo tudi v drugih vzgojno izobraževalnim ustanovam na območju Gornje Radgone, in tudi po vsej Sloveniji, ko so predvsem v šolah in vrtcih, a tudi v številnih podjetjih ter drugih institucijah, na dan 17. novembra, ko Slovenija obeležuje dan slovenske hrane, na mizi jedi tradicionalnega slovenskega zajtrka, s čimer želijo pristojni širiti zavedanje o pomenu zdrave in lokalne hrane.

Po vsej Sloveniji pa je ob dnevu slovenske hrane več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah včeraj zagrizlo v tradicionalni slovenski zajtrk, ki je bil sestavljen iz medu, masla, kruha, mleka in jabolk. Številne šole so ta dan posvetile tematiki zdrave prehrane in tradicionalnim slovenskim jedem. Zajtrk se je začel na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pred 11 leti kot medeni zajtrk, ki je do danes prerasel v nacionalni projekt Dan slovenske hrane. Ta že kaže prve pozitivne rezultate, saj vse več otrok in odraslih zajtrkuje, pomembno je upadlo uživanje sladkih gaziranih pijač, več pojemo sadja in tudi zelenjave. Dan slovenske hrane tudi osvešča o pomenu domače pridelave oz. predelave hrane, njenem uživanju, želi pa tudi poudariti pomen zajtrka kot pomembnega dnevnega obroka za zdrav način življenja in prehranjevanja.

Glavni cilj oziroma namen dne je podpora kratkim lokalnim verigam – slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Mladim je tako poklic pridelovalca in predelovalca prikazan kot nekaj pozitivnega in kot dejavnost za doseganje pomembnih strateških ciljev. Tradicionalni slovenski zajtrk zadnja leta prerašča v vseslovensko gibanje, tudi sicer se je zajtrk razširil že v več evropskih držav. Preko 500 otrok, vključenih v projekt Kuhnapato, pa je v sodelovanju s kuharskim osebjem posamezne šole včeraj poskrbelo, da bo čim več njihovih sošolcev okusilo zdravo tradicionalno kosilo in da tako kot lani na krožnikih ne bo ostalo nič.

Sicer pa tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Letos poteka že sedmo leto zapored in je v tem času prerasel v dan slovenske hrane. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je opravil vrednotenje izvajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer se dotika procesov, izdelkov in v omejenem obsegu tudi širših vplivov. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk izvajajo poleg štirih ministrstev pristojnih za kmetijstvo, zdravje, izobraževanje ter kulturo, tudi Čebelarska zveza Slovenije, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, NIJZ, Zadružna zveza Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter slovenska podjetja in institucije. Državna sekretarka MKGP, mag. Tanja Strniša je dejala, kako gre za to, da s hrano ravnamo etično, tudi zaradi dejstva, da danes hrana še ni dostopna vsem ljudem po svetu. Ko pozorno ravnamo s hrano, povzročamo tudi manj okoljskih stroškov v smislu odpadkov in viškov hrane.  Mag. Strniša je nadalje poudarila, da bi si želeli, da se iz osnovne ideje, da spodbujamo uživanje lokalne hrane, kratkih transportnih poti, izobraževanja učencev o pomenu kmetijstva, varovanja okolja ter seveda čebel in čebelarstva, povezovanja z lokalnimi pridelovalci – te aktivnosti ne izvajajo le en dan, ampak da postanejo praksa. Ker projekt res prerašča v vseslovenski projekt, si MKGP želi in prizadeva, da seže tudi na druga področja, npr. turizem.

Dober tek Slovenija!
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je poudaril, da medeni zajtrk letos obeležuje 11. obletnico. Od prvega medenega zajtrka so slovenski čebelarji šolam in vrtcem podarili več kot 11 ton medu. Izpostavil je, da si pred 11 leti, ko so na ČZS začeli zgodbo o medenem zajtrku, nihče ni predstavljal, v kaj bo ta projekt prerasel do danes. Gre za najboljši projekt, ki so si ga čebelarji zadali. "Po šolah se je povečalo število čebelarskih krožkov s 60 na 170, porabo medu smo povečali za skoraj 100 odstotkov. Za to gre zasluga vsem partnerjem v projektu", je dejal Boštjan Noč.