Vrhunec Antonovanja na Kogu s Čurkarijado s kulinaričnim razvajanjem

V soboto bo na Kogu potekal osrednji dogodek Antonovanja na Kogu - Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem

Prlekija-on.net, petek, 12. januar 2018 ob 17:26
Čurke

Čurke

V letu 2010 je za organizacijo in promocijo praznovanja Antonovanja bilo ustanovljeno društvo Antonovanje na Kogu. Ob prazniku sv. Antona Puščavnika se v kraju sreča veliko ljudi in že tradicionalno zvrsti tudi nekaj vidnejših prireditev. Želja vseh je, da se običaji ob godu svetnika ohranijo tudi bodočim rodovom, predvsem pa, da se v praznovanje vključi čim več počasi že izumrlih navad iz preteklosti. Antonovanje je glede obiska in vsebin že pred leti preseglo meja krajevne skupnosti in občine in ljudje se radi vračajo na prireditve.

Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da poskrbi za celoletno promocijo turističnih, kulinaričnih, kulturnih in verskih vsebin, ki so osnova romanja in praznovanja Antonovanja, prav tako pa je društvo zadolženo za organizacijo in pomoč pri vodenju prireditev. V društvu se trudijo v praznovanje vključiti tudi ostala društva in organizacije.

V letu 2011 so tudi s strani KS Kog dobili mandat za organizacijo Antonovanja. Cilj društva je poskrbeti za uspešno izvedbo Antonovanja in približati praznik ljudem tudi onkraj naših meja. Želja drušva pa je ohraniti praznovanje v taki ali še bolj razširjeni obliki tudi v bodoče.

O Čurkarijadi
V prostorih Osnovne šole na Kogu je bilo leta 2010 prvič izvedeno senzorično ocenjevanje čurk, ki ga je takrat opravila tričlanska strokovna komisija pod vodstvom dr. Leje Gašperlin iz Biotehniške fakultete, Katedre za predelavo mesa, Petra Pribožiča, KGZS – Zavod Ptuj in svetovalke za družino in dopolnilne dejavnosti iz Ormoža, Hinko Hržič. V ocenjevanju je sodelovalo 18 vzorcev kašnatih klobas iz desetih kmetij. Po pravilih senzoričnega ocenjevanja klobas je komisija ocenjevala zunanji videz, barvo prereza, sestav prereza, teksturo, vonj in okus izdelka. Najvišja ocena je 20 točk. Na prvi čurkarijadi na Kogu so bile podeljene ocene od 16,5 do 19,5 točke, kar kaže, da so bili prineseni vzorci dobri in kakovostni.

Organizator ocenjevanja kašnatih klobas ima logistično zahtevno nalogo, saj je potrebno zagotoviti, da so izdelki sveže pečeni in še topli ocenjeni. Smisel ocenjevanja kašnatih klobas je, da se obudi tradicijo izdelave teh izdelkov, ki so tudi tržno zelo zanimiv izdelek.

Peter Pribožič je še zapisal, da je potrebno poudariti, da ima izdelava čurk ali kašnatih klobas v Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah so poznane tako po tipičnih mesnih klobasah, kakor tudi po kašnatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava klobas razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno tipično kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani.

Smo v času, ko se vedno pogosteje govori o domači hrani, o poznavanju izvora hrane in oskrbe na lokalnem nivoju. Tipični domači izdelki, kašnate klobase so tudi del dediščine slovenskega podeželja, ki ga moramo ohranjati poznejšim rodovom.
Kašnate klobase so zelo različno poimenovane, eno od imen je čurka. Gotovo pa je v Sloveniji najbolj razširjen izraz krvavica, ki ustreza izdelkom, ki vsebujejo poleg tipičnih sestavin še dodatek krvi – na Kogu in v okolici je to črna čurka. Na jedilniku se čurke postrežejo poleg kisle repe in kislega zelja. Poznane so tudi druge kombinacije različnih solat in prilog, kar še bolj popestri kulinarično specialiteto domačih kolin. Način izdelave, vsebina kašnatih klobas se po pokrajinah ali celo vaseh razlikuje, kar daje še večjo pestrost ponudbe.

Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja in organizatorjem Antonovanja na Kogu daje dobro vsebino, ki tradicionalno poteka ob tem prazniku vsako leto v mesecu januarju. Sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Preko organizacije ocenjevanj, pokušenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dediščine slovenskega podeželja ohranja tudi poznejšim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako vsi skupaj ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostno dobra.

Čurkarijada



Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje