Leto je naokoli in posvetili smo se praznovanju velikega krščanskega praznika Velika noč. V soboto je dež namakal že razmočena polja in cesto, a to ni zadržalo krajanov, da ne bi prinesli svojih dobrot žegnati v našo kapelico. Križevski župnik g. Vinkovič nas je ponovno obdaril s svojo duhovito in aktualno pridigo in blagoslovil skrbno pripravljene košarice s tradicionalnimi jedmi, ki simbolizirajo Kristusovo trpljenje. Seveda gospod župnik ni pozabil na mlade in jih obdaril s tudi tradicionalnimi dobrotami v vrečkah. Kljub mokroti zunaj, je pasalo zaliti tudi malo osušena grla ob koncu žegna.

Več sto letna tradicija praznovanja pa v teh in tudi večine drugih krajev ne gre brez pokanja. Tu se uporabljajo sodi v katerih se nabere eksplozivni plin, ko se karbid zmoči z vodo, kje drugje možnarji ali druge glasne naprave, ki opomnijo ljudi na Kristusovo vstajenje in praznik. Žal nekatere tako zgodovinsko-etnološko dogajanje moti in skušajo to pristno druženje ovirati, a na srečo je to preživelo že hujše čase in bo tudi to in tako ohranilo zgodovinsko sporočilnost praznika. Sicer pa vse odlično in varno pripravijo in vodijo mladi iz KS, usposobljeni in po večini člani gasilskih društev.

V teh časih ni primerno, da se tako potencira redek nesrečen dogodek v zvezi s tako tradicijo, istočasno pa se pod prag pometa tragedije samomorov z znanimi vzroki ali pa nesreče motoristov, ki so v veliki meri žrtve izjemno slabih in neočiščenih cest, pa še kakšnega izsiljevanja zraven. Pa vendar so se ljudje zbirali - tudi od drugod, družili, veselili in morda je bila v pogovoru pač še tema več. Za dobro in domačo raznovrstno hrano in pijačo je bilo poskrbljeno brezplačno, lahko pa si nagradil prizadevne s prispevkom. V nedeljo je bilo sicer manj pokanja, a na srečo je bil glasni post le posledica utrujenosti organizatorjev in je bilo popoldne in zvečer že vse kot treba. Upam, da ste vsi lepo preživeli praznike in si nabrali moči za naslednje dni.

Yong