V tem pomladnem mesecu, ko bomo prvič praznovali tudi svetovni dan čebele, v posmeh vem naporom za ohranitev neverjetne čebelje vrste, posamezniki s svojimi dejanji izkazujejo prezir do naporov čebelarjev in vseh ozaveščenih ljudi za ohranitev te nadvse pomembne živalske vrste v našem eko sistemu. Kako naj si sicer razlagam dejanja posameznikov, ki sredi sončnega dneva škropijo insekticid po žitnih njivah v času, ko čebele intenzivno nabirajo med in tudi iščejo vlago - vodo, ki je prepotrebna za njihovo življenje in delovanje. Ne more iti za nevednost, saj je opozoril in navodil zadosti tako pri šolanjih kmetov, nabavi škropiv kot tudi medijskih nasvetih in promociji škropiv. Tudi predpisi o ravnanju s škropivi dovolj natančno opredeljujejo način in čas uporabe insekticidov.

Lanskoletni pomori čebeljih družin v našem okolju očitno nikogar niso streznili, niti aktivirali tiste, ki naj bi skrbeli za red na tem področju. Kaj pa vodi tiste posameznike k temu nerazumnemu delu pa zares ne morem dojeti. Ali jim je zares vseeno za ta bitja in jim je bolj važno ugodje dnevnega škropljenja kot večerno varno škropljenje, ko se čebele umaknejo v svoje panje? Se sploh zavedajo, kaj vse izgublja človeštvo z morebitno izgubo čebel? Jim je znano, da brez opraševanja čebel praktično ni pridelka sadja in se npr. na Kitajskem cela vojska na lestvah muči s čopiči opraševati cvetove? Je mar Einstein zaman opozarjal, da brez čebele ni življenja. To neprimerno ravnanje sem opazil v treh dneh v okolici le ene vasi, verjamem pa da tudi drugje ni kaj drugače in tudi velika posestva niso izjeme.

Torej pamet v roke, spoštovati navodila in predpise in delovati v dobro vseh, tudi v dobro pri nas razširjene »kranjske čebele«

Naj medi!

Yong