»Če si nekdo zame ne vzame časa dokler sem živ, mi njegov obisk na mojem grobu ne bo pomenil nič.«

Tisti dan v letu, ko ljudje preplavijo pokopališča, na vseh nagrobnikih gori mnogo sveč in ljudje "tekmujejo" v nakupu nagrobnega cvetja... Vse lepo in prav, vendar dva dejavnika sta veliko pomembnejša od obiska grobov za 1. november...

1. Z ljudmi, ki so nam pri srcu, je pomembno, koliko lepih trenutkov preživimo skupaj, dokler so živi. Kako pogosto si vzamemo čas za njih, jih presenetimo in negujemo prijetne odnose. To je tisto, kar šteje v medsebojnih odnosih. Ko nekdo umre, mu ni pomembno koliko sveč mu prižgemo, kakšno cvetje leži na njegovem nagrobniku in kako pogosto obiščemo njegov grob.

2. V kolikor smo preminulo osebo imeli resnično radi in je pustila prijetne sledi v našem srcu, se bomo na njo spomnili 365 dni v letu, ne samo za praznik. Takšna oseba živi v naših srcih in spominu.

Razmišljam iz svojih oči: Pomembno mi je, kako me bližnje osebe sedaj obravnavajo, koliko časa mi namenijo, kako se ob njih počutim, kolikokrat me nasmejijo, koliko mi pomagajo, ko sem na tleh in koliko lepih trenutkov preživim skupaj z njimi. Če si nekdo zame ne vzame časa dokler sem živ, mi njegov obisk na mojem grobu ne bo pomenil nič. Če mi nekdo ne more ponuditi roke, dokler sem živ, mi njegovo cvetje ne bo pomenilo nič. Če mi nekdo ne stoji ob strani dokler sem živ, mi njegova sveča ob mojem grobu ne bo pomenila nič.

Cvetje in sveče ne morajo oprati slabe vesti zaradi izgubljenih pristnih trenutkov! Z našimi bližnjimi, ki so nas že zapustili, se bomo ponovno srečali nekoč za mavrico. Ohranjajmo jih žive v naših spominih in se pogosteje spomnimo na njih, ne samo za 1. november.

Naj počivajo v miru 🍀

Marjan Slavič